Galerija Škuc

Stari trg 21

1000 Ljubljana, SI

galerija@skuc.org

T:+386 1 251 6540

 

Odpiralni čas:

torek – nedelja

Zimski urnik (september – maj): 12h – 19h

Poletni urnik (junij – avgust): 13h – 21h

 

 

 

 

Zgodovina

Galerija Škuc deluje v svojih prostorih na Starem trgu 21 od leta 1978 kot del Kulturnega centra ŠKUC, že več kot trideset let enega od stebrov nevladne kulture v Sloveniji. V teh štirih desetletjih delovanja je Galerija Škuc postala pomemben mednarodni umetnostni center za razstave, različne umetniške dogodke, založništvo in dokumentiranje.

Ob koncu sedemdesetih let je ustanovitev Galerije Škuc pomenila protiutež dominantni razstavljavski politiki uveljavljenih nacionalnih galerij in institucij v Sloveniji. Njena prva umetniška direktorica je bila umetnostna zgodovinarka in kustosinja Taja Vidmar Brejc, odprla pa jo je retrospektivna predstavitev konceptualno-umetniške skupine OHO.

V osemdesetih je Galerija Škuc pod vodstvom novih umetniških direktorjev (Dušan Mandić, Marina Gržinić, Barbara Borčić) postala center (sub)kulture v Sloveniji in tako celo zaostrila svoje razmerje do vladne institucionalne kulture. Za to obdobje so bili značilni multimedijski projekti, predstavitve gibanj konceptualne umetnosti v Zagrebu in Beogradu (Raša Todosijević, Mladen Stilinović, Goran Djordjević, na primer) in prvi projekti zdaj uveljavljenih slovenskih umetnikov, kot so IRWIN,V.S.S.D., Bojan Gorenec in Marjetica Potrč.

Ob koncu zadnjega desetletja sta se Tomislav Vignjević in Alenka Pirman kot umetniška direktorja soočila z zgodovino Galeriji Škuc in z njenim nespornim slovesom elitističnega alternativnega prostora. Oblikovanje letnih programov se je odprlo za različne umetniške pozicije in je temeljilo na naslednjih področjih: prve samostojne razstave mladih slovenskih umetnikov; samostojne razstave (ali projekti izven galerije) uveljavljenih slovenskih umetnikov; samostojne razstave (ali projekti izven galerije) tujih umetnikov; tematske in skupinske razstave gostujočih kustosov in družbeno-kulturne dokumentarne razstave. Od leta 1996 do 2003 je bil umetniški direktor Gregor Podnar, junija 2003 je bila na ta položaj imenovana Alenka Gregorič. Oktobra 2009 je vlogo umetniškega direktorja, odgovornega za program, prevzel Tevž Logar, ki je deloma nadaljeval z uveljavljenimi programskimi smernicami, vpeljal pa je tudi nekaj novosti. Januarja 2014 je vodenje galerije prevzel Vladimir Vidmar.

V zadnjih nekaj desetletjih je Galerija Škuc postala eden od najbolj obiskanih razstavnih prostorov v Sloveniji, ki ga v povprečju obišče približno tisoč ljudi na posamezno razstavo. Osredotočenost na regionalno in lokalno dogajanje predstavlja pomemben segment galerijskega programa, hkrati pa je čedalje pomembnejši del vsakodnevne rutine postala tudi vpletenost v mednarodno kulturno industrijo. Odločili smo se vzpostaviti tesnejše sodelovanje z institucijami in posamezniki, ki delujejo v naši regiji, kar vključuje umetnostne centre v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji, kar daje našemu kuratorskemu delu širši teoretski okvir. Galerija Škuc se je razvila v center umetniške produkcije, z letom 2000 pa je začela svoje ustvarjalce zastopati tudi na mednarodnih umetnostnih sejmih.

V zadnjih nekaj letih so se v galeriji predstavili naslednji mednarodno delujoči umetniki: Bas Jan Ader, Ingold Airlines, Rasheed Araeen, Jože Barši, Raimond Chaves, Attila Csörgő, Tacita Dean, Leif Elggren, Olafur Eliasson, Vadim Fishkin, Carl Michael von Hausswolff, IRWIN, Žiga Kariž, Antal Lakner, Juri Leiderman, Maja Licul, M+M, Olaf Nicolai, Cesare Pietroiusti, Tadej Pogačar, Marko Peljhan, Goran Petercol, Marjetica Potrč, Société Réaliste, Mladen Stilinović, Nebojša Šerič-Šoba, Nika Špan, Apolonija Šušteršič, Ulay, Elulalia Valldosera, Sislej Xhafa, Becky Beasly, Harun Farocki in drugi.

 

Osebje

Joško Pajer
Vodja redakcije

Vladimir Vidmar
Umetniški vodja

Atila Boštjančič
Tehnik

Nevena Aleksovski
Čuvajka, vodja pedagoških programov

Ana Marija Kanc
Čuvajka