Kuratorka: Barbara Borčić v sodelovanju s skupino Laibach
___________
Obrazstavni dogodki
3. 7. ob 18. uri: ogled razstave z umetnostno zgodovinarko in kuratorko Barbaro Borčić
5. 7. ob 18. uri: predavanje postgravitacijskega umetnika Dragana Živadinova, Severni red: Laibach Kunst
9. 7. ob 18. uri: ogled razstave z ustanovnim članom skupine Laibach Ivom Saligerjem (alias I. Novakom)
17. 7. ob 18. uri: ogled razstave s kuratorko razstave Barbaro Borčić, ustanovnim članom skupine Laibach Ivom Saligerjem (alias Ivanom Novakom) in predstavitev novega zbornika esejev AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST Fundamenti / Fundaments
___________
Ausstellung! Laibach Kunst je bil značilen klic k zgodnjim razstavam skupine Laibach.[1] In tudi referenčno polje pričujoče gre iskati prav v formativni umetniški praksi Laibach Kunst, zlasti na prvih dveh razstavah v Galeriji Škuc, leta 1982 in 1983. Trajali sta po en večer (od 18. do 22. ure), kot nekakšni soirée, privabili pa številno občinstvo in sprožili burne reakcije.
Ausstellung! Laibach Kunst (28. aprila 1982) je bila eksperimentalne narave, na njej se je praksa grafik, kseroks kolaža in montaže prepletla z bruitističnim koncertom, ki je preizkušal galerijsko situacijo (plakat s črnim križem v zobatem kolesu ter vabilo s programskim tekstom in podobo Hitlerja ob ogledu Velike nemške razstave).
Laibach Kunst – Monumentalna retroavantgarda (21. april 1983) je poleg grafik, dokumentarnih fotografij in kseroks montaž predstavila precejšnje število slik v tehniki olja, predvajal pa se je tudi polurni video Documents of Oppression (plakat ter vabilo z interpretacijo slike Ivane Kobilce »Kofetarica«: na kavni skodelici je Laibachov znak – črn križ v zobatem kolesu, na vabilu pa tudi programski tekst).
Skupino Laibach danes poznamo zlasti po koncertnih nastopih, videih in ploščah. Manj vemo o njihovi vizualni produkciji, čeprav je prav ta konstitutivna za njihovo kompleksno umetniško prakso in medijsko delovanje: vse od celostne podobe, koncertnih performansov in razstavnih dogodkov do slik, plakatov in publikacij, gest in telesnih oprav. Že njihov prvi javni projekt je bil zasnovan kot skupinska razstava in ob njej koncert, njegovo prepoved pa so sprožili plakati, polepljeni po rudarskem mestu Trbovlje. Prihod Laibacha na sceno je torej zaznamovala prepoved, ki se je sklicevala na likovne podobe. Tudi poznejše kontroverzne večmedijske nastope, polemike in prepovedi so v dobršni meri sproducirale podobe. Prva je bila zgoščena v črnem križu, sledile so ji druge, vrsta ikoničnih podob iz arzenala njihovih motivov: delavec, jelen, kozolec, sejalec, bobnar, tovarna …
Razstava AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST 1980–1984 predstavlja prav to zgodnjo vizualno produkcijo z umetniškimi deli v različnih tehnikah: slike, grafike, kseroksi, instalacije, fotografije, video, plakati in publikacije. Sledi bistvenim metodam in postopkom, ki označujejo tako njihov zgodnji umetniški opus kakor tudi pričujočo razstavo, ki ta opus reprezentira skozi (re)konstruiranje, ponovno uporabo in predrugačenje. Dela, ki jih skupina Laibach na pričujoči razstavi ponovno uporabi, so iz zbirke apropriiranih podob, različnih po motivu, tehniki in stilu. Predstavljena so bila že na prvih razstavah med letoma 1981 in 1985, v času Laibachove intenzivne aktivnosti znotraj ljubljanske alternativne scene, ko so imeli v Galeriji Škuc tri samostojne razstave, sodelovali na skupinskih razstavah ter izdali plakate, publikacije in glasbene kasete. Ambientalna postavitev v istih prostorih – v Galeriji Škuc – po dobrih štiridesetih letih povzema nekatere izvorne postavitve in prikaže posamične umetnine, hkrati pa dodaja nove. Opira se sicer na konceptualna izhodišča zgodnjih razstav, a udejanja njihovo predrugačenje in nadgradnjo z današnje perspektive ter s tem seznanja tudi mlajše občinstvo, ki vizualne produkcije Laibach Kunst morda še ne pozna.
Zato nekaj pojasnil. Laibach so svojo metodo poimenovali retroavantgarda in v umetniško prakso vpeljali postopke apropriacije in montaže, sestavljali so kolaže in brikolaže ter pri tem izkoristil možnosti fotokopirnega stroja, magnetofona in videonaprav. Apropriirane podobe so kombinirali v protislovju, združevali »nezdružljivo«, plastili pomene, ki se nanašajo na umetnost, zgodovino in politiko. Imažerija je kompleksna in motivi izhajajo iz raznih nasprotujočih si virov, tako iz klasicistične umetnosti kakor iz avantgardnih praks, nacistične umetnosti in socialističnega realizma, propagandnih filmov in partizanske grafike, filmskih grozljivk in nacionalnih ikon. Metodologija in postopki grajenja podobe Laibach Kunst so zvečine povzeti po historičnih avantgardah in angažirani umetnosti, referenčno polje rabe ready-made metode in cut up tehnike (razrezov in vzorčenja) ter specifike kseroks estetike in performativnega nastopanja je večznačno.
Podobe Laibach Kunst so odprti znak, ki nima statičnega pomena. Prežema jih dvoumnost in večznačnost, protislovje v njih se ne razreši. Gre za enigmatično estetsko prakso in kompleksen konstrukt, ki se ga ne da dekodirati brez preostanka, saj je sprejemnica_k oz. njena_gova percepcija konstitutiven del učinka. Pri tem ima odločilno vlogo poznavanje konteksta, semiotičnih konceptov, zgodovine umetniških praks in gibanj, recepcijo pa v veliki meri usmerjata in determinirata strategija šoka in sugestivni »vizualno-zvočni napad na čute«. Nihče ne more ostati ravnodušen. Na eni strani fascinacija nad podobo, dramatičnostjo, močjo in spektakelskim učinkom. Na drugi strani nelagodje, ki ga producira skupek znakov in obloženost s simboli, kar krepi potujitveni učinek.
Barbara Borčić
___________
Skupina Laibach se ustanovi v Trbovljah leta 1980. Deluje kolektivno in skladno s programskimi usmeritvami, ki so jih zakoličili v formativnih letih svojega delovanja v manifestu »10 točk konventa« (Trbovlje 1982). Članstvo je anonimno (skrito pod psevdonimi Eber, Saliger, Dachauer in Keller). So soustanovitelji umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (1984–1992), utopične države NSK (1992–) in utemeljitelji retroavantgarde. Ključna ideja Laibach Kunst je Gesamtkunstwerk, za katero je značilno celostno učinkovanje, čutno in emocionalno, telesno in mentalno. Njihova praksa je interdisciplinarna in večmedijska. V galerijskih prostorih razstavljajo pod imenom Laibach Kunst: npr. Laibach Kunst (Galerija srećne nove umetnosti, Beograd, 1981); Ausstellung! Laibach Kunst (Galerija Škuc, Ljubljana, 1982); Ausstellung! Laibach Kunst – Režimska transavantgarda (Galerija PM, Zagreb, 1983); Laibach Kunst – Monumentalna retroavantgarda (Galerija Škuc, Ljubljana, 1983); Ausstellung! Laibach Kunst – Rekapitulacja 2009 (Muzeum Sztuki, Lodž, 2009); Gesamtkunst Laibach 1980–1990 (MGLC, Ljubljana, 2010); Rdeči revirji + črni križ. 1980–2010 (Delavski dom, Trbovlje, 2010); NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije (Moderna galerija, 2011 – prenosi v muzeje: Van Abbe, Eindhoven; Garage, Moskva; Reina Sofía, Madrid); Ausstellung! Laibach Kunst – Perspektive 1980–2011 (UGM, Maribor, 2011); Ausstellung! Laibach Kunst – Ceci n’est pas Malevich (HDLU, Zagreb, 2011). So prejemniki nagrade glavnega mesta Ljubljane (1997), prvojunijske nagrade mesta Trbovlje (2000), strokovne glasbene nagrade za življenjsko delo Zlata piščal (2017) in državnega odlikovanja Medalje za zasluge RS (2024).
___________
[1] Več o razstavah, na njih predstavljenih delih in umetniški praksi Laibach Kunst v knjigi Ausstellung! Laibach Kunst. Fundamenti, ki spremlja razstavo (2024) ali Barbara Borčić (2013), Celostna umetnina Laibach. Fragmentarni pogled. Ljubljana: Založba */cf.
___________
Odprtje razstave spremlja koncert: SOIRÉE BRUIT: 300.000 VERSCHIEDENE KRAWALLE
Razstavo spremlja zbornik esejev: AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST Fundamenti / Fundaments (ur. Barbara Borčić), Ljubljana: DZR (Društvo za retroavantgardo), 2024.
___________
Slovenska lektura: Inge Pangos
Angleški prevod: Arven Šakti Kralj
Naslovna podoba: Laibach
Oblikovanje: Lea Jelenko
Fotografije z odprtja razstave: Simao Bessa
Fotografije z razstave: Matic Pandel
___________
Zahvale: Lea Culetto
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.
