Roževina zgodovine | 26. mednarodni festival Mesto žensk
8. 10. 2020 - 30. 10. 2020
aktualna razstava


8. 10., 19.00–23.00: Odprtje razstave z vodstvom in performansoma

9. 10., 18.00–21.00: Diskurzivni salon

10. 10., 17.00–19.00: Predstavitev študentske raziskave in zbornika Roževina zgodovine

___________

Kaj uvidimo, ko družbo in zgodovino pogledamo skozi kozmetiko in lepotno delo?

Roževina zgodovine vključuje razstavo, diskurzivni program, kulturno-umetnostno vzgojo in zbornik. Ponuja platformo za predstavitve in srečanja v okviru transdisciplinarnega raziskovanja zgodovinskih in družbenih vidikov kozmetike in ličenja kot materialne kulture. Različno organizirane posameznice* in skupine – umetnice, raziskovalke, umetnostne pedagoginje in študentke –, v Roževini zgodovine s skupnimi močmi razpirajo nov pogled na zgodovino in družbo z vidika kože, nohtov in las.

Kozmetiki in delu lepote se Roževina zgodovine približuje v njunem širšem smislu, kot družbeni in vsakdanji dejavnosti. Kljub njuni središčnosti znotraj vizualne kulture in estetsko-formalnih kodiranj posamezne dobe in družbe ter njihovih materialnih krogotokov in povezav, sta tako kozmetika in lepotno delo le redko predmet raziskovanja ali umetniškega (po)ustvarjanja.

Ob razodevanju presenetljivih povezav med različnimi gospodarskimi sektorji (kemična, avtomobilska in filmska industrija), delovnimi režimi (storitve, obenem pa prisilno in migrantsko delo, kot tudi lepotno delo), mobilnostjo, modernostjo in identitetnim nasiljem ter načinov, kako se križajo v formalno-estetski artikulaciji materialne kulture kozmetike, želi projekt Roževina zgodovine sprožiti nove razmisleke o sodobnih načinih subjektivacije in upravljanja družbe. Prizadeva si za solidaren prenos različnih znanj, izkušenj, občutenj in praks, ki se ne delijo na bolj ali manj pomembne. Tudi umeščeno izkustveno znanje, kot sta družbeno “branje” zunanjega videza in prepoznavanje mehanizmov družbenega ločevanja na podlagi videza, je znanje. Sposobnost refleksije tako lastne kot tuje izkušnje marginalizacije in zatiranosti pomeni delovati proti njej. Nobena pedagogika, ki resnično osvobaja, se ne more umakniti od zatiranih. To pomeni, da jih ne sme videti kot nesrečnike, kot predmet humanitarne ‘obravnave’. […] Zatirani morajo biti vzor sami sebi v boju za svojo odrešitev.**

* Velja za vse spole.
** Freire, P., Pedagogika zatiranih. Ljubljana: Krtina, 2019, str. 27.

___________

Projekt Roževina zgodovine vključuje razstavo, diskurzivni program, kulturno-umetnostno vzgojo in zbornik. Ponuja platformo za predstavitve in srečanja v okviru transdisciplinarnega raziskovanja zgodovinskih in družbenih vidikov kozmetike in ličenja kot materialne kulture. Roževina zgodovine, projekt, ki so ga razvijale različno organizirane posameznice* in skupine – umetnice, raziskovalke, umetnostne pedagoginje in študentke –, obravnava zgodovino z vidika kože, nohtov in las, ob tem pa zastavlja vprašanje: »Kaj uvidimo, ko družbo in zgodovino pogledamo skozi zgodovino kozmetike?« 

Ob razodevanju presenetljivih povezav med različnimi gospodarskimi sektorji (kemična, avtomobilska in filmska industrija), delovnimi režimi (storitve, obenem pa prisilno in migrantsko delo, kot tudi lepotno delo), mobilnostjo, modernostjo in identitetnim nasiljem ter načinov, kako se križajo v materialni kulturi kozmetike in vizualni kulturi, želi projekt Roževina zgodovine sprožiti nove razmisleke o sodobnih načinih subjektivacije in upravljanja družbe.

Razstavljajo: Dovilė Aleksaitė, Milijana Babić, Mareike Bernien in Kerstin Schroedinger, Kim Bode, Center za ženske študije na Fakulteti za humanistiko in družbene vede na Reki, Lea Culetto, Lenka Đorojević, Anna Ehrenstein, Jinran Ha, Johanna Käthe Michel, Selma Selman

Razstavo kurira Katja Kobolt.

___________

Razstavo (vizualni salon) spremlja diskurzivni salon s Suzo Husse, Ayşe Güleç, Katjo Kobolt (N*A*I*L*S hacks*facts*fictions), Milijano Babić, Ano Ajduković in Petjo Grafenauer, sodelujočimi v meddisciplinarnem študentskem raziskovalnem projektu (Jernejo Erhatič, Rebeko Hvala, Jakom Juhantom, Petro Lapajne, Ano Obid, Zdenko Pandžić, Nejo Rakušček, Lucijo Šerak, Izo Štrumbelj Oblak), sodelujočimi pri zborniku (Brigito Miloš, Svetlano Slapšak) in razstavljajočimi umetnicami. 

Razstavo spremlja tudi umetnostno-izobraževalni salon s Kim Bode, Anno Ehrenstein, Johanno Käthe Michel, Katjo Kobolt (N*A*I*L*S hacks*facts*fictions), Leo Culetto, Neveno Aleksovski, Saro Fabjan, Teo Hvala in Saro Šabec.

___________

ODPRTJE RAZSTAVE

Suza Husse, članica sodelovalne platforme N*A*I*L*S hacks*facts*fictions, bo moderirala ogled razstave Roževina zgodovine v slogu pogovora v salonu za nego nohtov.

Ob 20.00 sledi performativno branje Jinran Ha in Johanne Käthe Michel.

Jinran Ha in Johanna Käthe Michel: Pogovori predmetov/Komische Fragmente

Performativno branje

Umetnici bosta obiskovalke* povabili, da zavzamejo vlogo predmetov in naglas berejo scenarij Pogovorov predmetov/Komische Fragmente. S skeniranjem etikete lika (predmeta) bodo prenesle njegov scenarij na svoj telefon, nato pa igrale vloge, ki predstavljajo ali govorijo o različnih biopolitičnih in družbenih pozicijah. Tako bodo telesa, ki izhajajo iz raznolikih okolij, med participativnim performativnim branjem izkusila zamenjavo pozicij.

POVEZAVA DO PROGRAMA FESTIVALA MESTO ŽENSK

___________

Umetniško vodstvo projekta: Katja Kobolt (N*A*I*L*S hacks*facts*fictions), Teja Reba, Arpad Sölter, Urban Šrimpf, Katja Bradač in Petja Grafenauer; svetovanje pri oblikovanju razstave: Lenka Đorojević; produkcija in koordinacija: Eva Prodan; organizacija: Mesto žensk, v okviru evropskega projekta BE PART, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. Partnerji: Mesto žensk, Goethe-Institut Ljubljana, District Berlin, Galerija Škuc, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani; podpora: Evropski socialni sklad (zbornik Roževina zgodovine), Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport – Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (študentski raziskovalni projekt ŠIPK – »Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2019/2020«), Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana, Goethe-Institut Ljubljana.

___________

Fotografije z odprtja: Nada Žgank © Mesto žensk

Fotografije postavitve: Klemen Ilovar