Arhitekturne prakse: a2o2 arhitekti, Arhitekti Počivašek Petranovič, Elementarna, Emil Jurcan, Mertelj Vrabič arhitekti, Pazi!park, Prostorož, Some Place Studio, svet vmes, Vidic Grohar arhitekti
Kuratorka in kurator: Mika Cimolini, Matevž Čelik
___________
24. 2. ob 17. uri: ogled razstave s kuratorko Miko Cimolini
10. 3. ob 18. uri: ogled razstave s sodelujočimi arhitektkami_i
24. 3. ob 18. uri: ogled razstave s kuratorko Miko Cimolini
___________
Razstava oz. projekt Nove prakse, nova orodja si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih »slovenskih« arhitekturnih praks. Povod za projekt so bili trije pogovori med sodelujočimi arhitektkami_i z Matevžem Čelikom in Miko Cimolini, v katerih so ugotavljali, kakšne organizacijske, projektantske in druge strokovne novosti uvajajo v svoje delo in s tem spreminjajo način, kako razumemo arhitekturno dejavnost danes.
Nabor birojev in družb ni nacionalen ali reprezentativen, temveč subjektiven, pri čemer sta kuratorka in kurator v ospredje postavila raznolikost obravnavanja danih tematik na področju arhitekturnega snovanja. Predstavljene arhitekturne prakse so začele samostojno strokovno delovati pred desetimi ali petnajstimi leti, v času začetkov svetovne finančne krize in vse večjega vpliva podnebne krize, ko so se hkrati odprle široke možnosti za globalno povezovanje in širjenje zavesti skupnostno naravnane odgovornosti za obstoj planeta. Krizno obdobje je vsekakor pospešilo premike v načinu razmišljanja o arhitekturnih nalogah, premišljanja o povezavi arhitekture in družbe, ekologiji, pa tudi o samem načinu organiziranja prakse in dela. Arhitektke_e se danes razume kot mediatorje med uporabnicami_ki in prostorom, skrbnicami_ki dediščine, prostorske_i aktivistke_e, ki rešujejo kompleksne organizacijske, prostorske, bivanjske, okoljske in skupnostne probleme. Prakse v grobem lahko delimo v tri sklope, ki uokvirjajo različne pristope in načine dela.
V prvem sledimo delu društva Prostorož, biroja svet vmes in društva Pazi!park, dejavne na področju participatornih arhitekturnih praks; vanje aktivno vključujejo uporabnike in jih tako tudi ozaveščajo. Prostorož deluje na področju urbanizma in aktivacije javnih prostorov, svet vmes raziskuje arhitekturo vmesnosti izobraževalnih objektov, fluidni kolektiv Pazi!park pa se osredotoča predvsem na področje krajinske arhitekture in urejanja okolja.
V drugem so heterogene prakse, katerim je težko postaviti skupni imenovalec: mednarodno delujoči Some Place Studio s trenutnim sedežem v Berlinu, Emil Jurcan, ki je do nedavnega deloval v puljski zadrugi Praksa, in biro a2o2 arhitekti iz Ljubljane. Njihov cilj je družbena in materialna trajnost, pri čemer arhitekturo razumejo kot produkt enakovrednega sodelovanja med arhitektom, naročnikom in izvajalcem. Svoj aktivizem gojijo v smeri razvijanja novih orodij za sodelovanje ali komunikacijo, pri čemer si prizadevajo delovati za skupnosti in skupne/skupnostne prostore.
V tretjem sklopu se predstavljajo tisti, katerih praksa je izmed vseh predstavljenih vsaj na prvi pogled najbolj klasična: Arhitekti Počivašek Petranovič, Mertelj Vrabič arhitekti, Vidic Grohar arhitekti in Elementarna. Povezuje jih iskanje arhitekturnih rešitev v prepletu pogojev lokacije in zahtev naročnika, njihovo glavno orodje pa so arhitekturni natečaji. Urejanje prostora razumejo kot reševanje kompleksnih odnosov; rešitev vidijo v konceptualnem pristopu k prostoru, ne glede na merilo.
___________
a2o2 arhitekti so Klara Bohinc, Andraž Keršič, Žiga Ravnikar in Eva Senekovič. Večletne delovne izkušnje iz priznanih domačih in tujih birojev so združili v kreativno, fleksibilno in živo skupino. Ustvarjajo z različnimi naravnimi materiali, v aktivnem dialogu z dobrimi obrtniki in izvajalci. Bogato slovensko tradicijo rokodelskega in obrtniškega znanja dopolnjujejo s sodobnimi tehnikami in tehnologijami.
Arhitekti Počivašek Petranovič sta v Ljubljani leta 2017 ustanovila Davorin Počivašek in Urban Petranovič. Ukvarjajo se s projekti različnih meril, od enodružinskih hiš do večjih javnih objektov in stanovanjskih sosesk. Zanimajo jih kontekst, iz katerega razvijejo projekt, umestitev v prostor, preplet narave z objektom in vplivi naravnih elementov na arhitekturno zasnovo.
Elementarna so kolektiv, oblikovan na izkušnjah, pogovorih in delu skupine, ki jo tvorijo nekdanji študentski kolegi Ambrož Bartol, Dominik Košak, Miha Munda, Rok Staudacher, Matevž Zalar. Iščejo ravnovesje med pragmatičnimi, tehničnimi in racionalnimi zahtevami ter eksperimentalno, duhovno in čustveno vsebino.
Emil Jurcan je do nedavnega deloval v okviru Zadruge Praksa, v hrvaškem Pulju. Zanimajo ga neposredno vključevanje demokracije, solidarnost, vključevanje kulturnega in političnega udejstvovanja na področja proizvodnje, izobraževanja, izmenjave znanja in veščin v okviru različnih ekonomsko-družbenih združenj. Trenutno vodi svoj arhitekturni studio in sodeluje v doktorskem programu na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Mertelj Vrabič arhitekti sta leta 2015 ustanovila Maša Mertelj in Matic Vrabič. Njuno delo obsega oblikovanje od predmetov različnih volumnov, kot so namizni pribor in pohištvo, do razstav, notranjosti in zgradb različnih velikosti. Iz projekta v projekt ohranjata svoj slog in jasno konceptualno usmeritev.
Pazi!park trenutno sestavljajo Gaja Trbižan, Urška Kranjc, Luka Vidic, Sara Čok, Meta Petrič, Goran Jakovac, Andreja Štrukelj Sinčič, Maša Šorn, Urška Didovič in Katja Štucin. Ukvarjajo se predvsem z odprtimi javnimi prostori, namenjenimi otrokom, kot so igrišča, in prostori sosesk, parkov, trgov in ulic. Zavzemajo se za vključevanje uporabnic_kov v proces načrtovanja prostora.
Prostorož od leta 2004 deluje kot neprofitni urbanistični studio, ki se ukvarja z raziskovanjem prostora in njegovega pomena za lokalne prebivalke_ce in družbo. Pozornost usmerjajo na spregledane javne prostore in njihovo urejanje po meri prebivalk_cev. S svojo prakso naslavljajo okoljske in družbene izzive, s katerimi se soočajo majhna in večja mesta.
Some Place Studio sta ustanovila Bika Rebek in Daniel Prost. Njuno prakso, ki jo gradita med New Yorkom, Dunajem in Berlinom, opredeljuje zanimanje za sodobna vprašanja skozi objektiv arhitekturnega diskurza in tehnologije, med fizičnim in virtualnim prostorom. Naslavljata predvsem vprašanja trajnosti in pravičnosti, iskanje sodelovanja, prilagodljivosti in raznolikosti.
svet vmes je do leta 2014 deloval kot neformalni kolektiv arhitektov v Ljubljani, ki jih je družila želja po raziskovanju in razkrivanju prostorskega, družbenega in učnega potenciala vmesnega prostora v javnih in izobraževalnih stavbah. V zadnjih letih so se preoblikovali v raziskovalno arhitekturno prakso, ki jo vodita Jure Hrovat in Ana Kreč.
Vidic Grohar je plod več kot 10-letnega raznovrstnega sodelovanja Anje Vidic in Jureta Groharja. Ne sledita posebnemu formalnemu, slogovnemu cilju ali imperativu, niti ga ne želita vzpostaviti. Prav zato lahko vsak projekt prilagodita enkratnim okoliščinam.
___________
Slovenska lektura: Inge Pangos
Angleški prevod: Arven Šakti Kralj Szomi
Naslovna podoba: Klemen Ilovar
Oblikovanje: Lea Jelenko
Fotografije odprtja: Simao Bessa
Fotografije postavitve: Klemen Ilovar
___________
Razstava je nastala v koprodukciji s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Podprli so jo Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana in Evropski sklad za regionalni razvoj.
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.
___________
