Umetnica: Andrea Knezović
Kurator_ka: Tia Čiček
___________
Obrazstavni dogodki
17. 11. in 24. 11. ob 18. uri: ogled razstave s kuratorko_jem Tio Čiček
___________
Vseprisoten mit o potencialu umetnosti, da si lahko na novo predstavlja prihodnost, da o našem neposrednem okolju razmišlja, ga analizira, kritizira, se z njim povezuje, prinaša neizogiben zaplet. Predlaga, da umetnica_k vihti nadzemeljsko moč kot katalizator_ka sprememb, in kar je pomembneje, napredka. Vsak_a, ki za tem potencialom stoji, lahko hitro obupa, ko se zave, da je položaj umetnice_ka vse prej kot varen. Ali lahko ta potencial še podpiramo tudi znotraj intelektualno izkoriščevalske strukture, ki jo Moulier Boutang imenuje »kognitivni kapitalizem«?[1]
Umetnica_k je ujet_a v protislovje; samostojen_na, a hkrati vpet_a v »kognitivni proletariat« si največkrat prizadeva uravnotežiti napetosti med ustvarjalno izpovedjo ter tržnim preživetjem, umetniško identiteto in pristnostjo ter pritiski povpraševanja. Intelektualna_i in/ali ustvarjalna_ni delavka_ec, ki nam zagotavlja družbeno-kulturne komentarje in kritike uveljavljenih norm, ostaja povsem odvisen_na od pravic intelektualne lastnine ter proizvodnje intelektualnih in kulturnih dobrin. Scela je v prekarnem položaju.
Politiko upanja Muñoz[2] ubesedi, izhajajoč iz negativne dialektike: bistveno za prehod iz sedanjosti v svetlejšo prihodnost je, da združimo dosedanje estetske in politične prakse. Utopični potencial išče v preteklosti, bralke_ce pa vabi, naj si predstavljamo zgodovinske alternative in izmislimo lepšo prihodnost od one, ki je – kot lahko že napovemo – popolnoma vpeta v kolesje kognitivnega kapitalizma. Muñozovo kvir obzorje [queer horizon] spodbuja družbene spremembe, delovanje in umetniško ustvarjanje, s čimer postavlja pod vprašaj status quo in promovira pravice LGBTQIA+. Je torej močno orodje za misliti čas, ko bodo marginalizacija, predsodki in zatiranje izkoreninjeni, ko se bo odprl prostor možnosti in upanja, da LGBTQIA+ ljudje resnično in svobodno zaživijo.
Ti vidiki ustvarjalnega dela in umetniškega življenja so osrednjega pomena za umetniško prakso Andree Knezović. Z avtoetnografskimi izkopavanji nas vabi v poglobljeno raziskovanje kvir mentalitet, sistemov skrbi, pogajanj o travmah, okrevanja, pri čemer se loteva toge pokrajine kognitivnega kapitalizma, v središče svojega raziskovanja pa postavlja Berneovo transakcijsko analizo ter odnos med vlogami starša, odraslega in otroka kot notranjo dinamiko pogajanja posameznice_ka.[3]
Umetnica si z The Games We Play: Accidents of Time, Flexibility of Logic and Queer Choreographies [lgre, ki jih igramo: naključja v času, prožnost logike in kvir koreografije] v Galeriji Škuc prizadeva preseči ustvarjalne in estetske razsežnosti razstave. S svojimi deli nam odpira prostor vključujočega dialoga, ki omogoča ponovno ovrednotenje naše strategije skrbi in našo skupno odgovornost za gojitev bolj zdravega okolja in medčloveških odnosov.
Razstava se podaja na potovanje, ki prepleta igro, kvir sisteme in mitologije gotovosti. Kinetične skulpture, tekstilne kreacije in diagramske vinilne nalepke koreografirajo različne raziskovalne metodologije in intuitivno produkcijo znanja, zajete v živahne vizualne pripovedi. Razstava deluje kot kartografski podvig, ki osvetljuje večplastno vzajemno delovanje med igro in travmo, obenem pa nas vabi k razmisleku tako o osebnih strategijah kot strategijah skrbi institucije, v katero je vpeta.
Sredi te izkušnje ugotovimo, da dvomimo v mite, ki jih ustvarjamo okoli gotovosti. Kakšna je narava naše obsedenosti z znanim in predvidljivim? Kako se ti miti križajo z dialektiko in sistemi igre? Ali lahko kvir diskurz uvede bolj zdravo družbeno domišljijo, bolj vključujočo, raznoliko in pravično?
Andrea Knezović razgrinja psiho-kulturna pogajanja, na katerih temeljijo osebne in institucionalne mitologije, se spogleduje s konceptualnimi razsežnostmi kvir zdravljenja, spretno pluje po neznanih vodah spomina, travme in medgeneracijskega boja. Razkriva strategije odpornosti in umetelno uporabo tropov znotraj kvir skupnosti, s čimer osvetljuje zapletene taktike družbeno-čustvene negotovosti. Knezović s svojim delom razkriva boje, zmage in zapletenost kvir obstoja.
Medtem ko Bifo izpostavlja telesnost kognitivnega dela, kjer »družbeni obstoj kognitivnih delavcev ne moremo zvajati zgolj na inteligenco: če pogledamo njihov obstoj, so kognitarci tudi telo, so živci, napeti zaradi nenehne pozornosti, so oči, ki pečejo zaradi nepretrganega gledanja v ekran«[4], tako umetnica na razstavi The Games We Play z globokim osebnim in strastnim stališčem pošilja iskreno vabilo vsem, ki vstopimo na njeno prizorišče. Vabi h globokemu (polnovrednemu) dialogu, ki raziskuje zapleteno tapiserijo queer duševnega zdravja.
Med posvečenimi stenami galerije nas spodbuja k razmisleku o potencialu igre kot ustvarjalnega orodja, tako za kolektivno zdravljenje kakor individualno rast. Navdihniti želi k širšim pogledom na kvir duševno zdravje ter k raziskovanju alternativnih poti razumevanja, izmenjave znanja in negovanja dobrega počutja.
Tia Čiček
___________
[1] Kognitivni kapitalizem je oblika kapitalizma, ki temelji na akumulaciji »nematerialnega kapitala«, širjenju znanja in gonilni vlogi gospodarstva znanja. Znanje, znanost in tehnologija postanejo vodilne proizvodne sile, sodelovanje v mrežah pa ključnega pomena. V: Moulier Boutang, Yann. 2012. Cognitive Capitalism. Cambridge: Polity Press.
[2] Muñoz, José Esteban. 2019. Cruising Utopia: The Then and There of Queer Futurity. New York: New York University Press.
[3] Transakcijska analiza opisuje tri stanja ega, ki jih je uvedel Eric Berne kot sestavne dele za razumevanje človekovega vedenja. Ego stanje starša odraža vedenje, ki se ga je naučil_a od skrbnic_kov, vključno z vzgojnimi in kritičnimi vidiki. Ego stanje odraslega je njen_njegov racionalni, objektivni del. Ego stanje otroka uteleša čustva in izkušnje, deli pa se na vidike prilagojenega in svobodnega otroka. Tri stanja ega se dinamično prepletajo v družbenih interakcijah in komunikaciji. V: Berne, Eric. 1964. Games People Play: The Psychology of Human Relationships. New York: Grove Press.
[4] Berardi, Franco. 2013. Duša na delu. Ljubljana: Maska, p. 117.
___________
Konceptualna vizualna umetnica in raziskovalka Andrea Knezović (1990) je magistrirala iz umetniških raziskav na Univerzi v Amsterdamu in diplomirala na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s politiko skrbi, njenimi institucionalnimi implikacijami in mitološkimi vidiki.
Knezović je predsednica upravnega odbora fundacije Salwa, ustanoviteljica organizacije Matters in Chatters ter soustanoviteljica umetniško-raziskovalne platforme MARC Amsterdam. Doslej je objavljala v različnih diskurzivnih revijah, med drugim v MIT Press Thresholds Journal, Lish Journal London in Simulacrum. Razstavljala je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana; Cukrarni, Ljubljana; MIT Keller Gallery, Cambridge, MA; Nieuw Dakota, Amsterdam; 12 Star Gallery, London; The Center for Digital Arts, Holon; Kiribati National Museum, Tarava; Marx Halle, Dunaj in drugih. Njena dela so v različnih zasebnih in muzejskih zbirkah, tudi v arhivu Zavoda SCCA-DIVA. Leta 2013 in 2015 je bila nominirana za nagrado Essl Art Award. Živi in dela v Amsterdamu ter je prejemnica štipendije BAK za situacijsko prakso.
___________
Angleška lektura: Arven Šakti Kralj
Slovenska lektura: Inge Pangos
Naslovna podoba: Andrea Knezović, Queer Futurity & What Is Left of Our Collective Imagination – The Constellation, 2023.
Oblikovanje: Lea Jelenko
Zunanja tehnična strokovna podpora: Otakar Zwartjes, Dariya Trubina
Fotografije z odprtja razstave: Simao Bessa
Fotografije postavitve: Matic Pandel
Zahvale: Arnisa Zeqo, Laura Dubourjal, Eric Moses
___________
Podpora projekta: Amsterdams Fonds voor de Kunst
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana