Delo v nastajanju. Razmišljanja o skupnostih onkraj kapitalizma
10. 11. 2022 - 8. 12. 2022
aktualna razstava


Sodelujejo: Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon, Andrea Knezović

___________

Obrazstavni dogodki

19. 11. med 18.00 in 6.00: Nocturnalities: Bargaining Beyond Rest | Celonočne umetniškoraziskovalne aktivnosti – od mraka do zore

24. 11. ob 18.00: Diskusija o delu

2. 12. ob 18.00: Diskusija o skupnostih

6. 12. ob 18.00: ogled razstave in evalvacija projekta z Vesno Bukovec, Ano Čigon in Tio Čiček

___________

Novembrske razstave v Galeriji Škuc zdaj že tradicionalno pripravljamo v sodelovanju z lokalno delujočimi kulturnimi delavkami_ci, pri čemer iščemo alternative načine tako delovanja na kulturnem področju kot snovanja razstav sodobnih umetnosti. Letos je sodelovanje potekalo v obliki umetniške raziskave dela, premišljanja o pogojih deljenja znanja in iskanja alternativnih družbenih ter organizacijskih ureditev.

Začetki projekta segajo v leto 2020, ko sta kulturni delavki in umetnici Ana Čigon in Vesna Bukovec predlagali umetniški vodji Galerije Škuc Tii Čiček pripravo razstave, ki bo iskala odgovor na vprašanje: Kako naprej? Z željo po razumevanju aktualnega pristopa do dela samega in vloge, ki jo igra znotraj trenutne družbene ureditve, smo zasnovale_i bralni krožek. Dvotedenska srečanja smo posvetile_i deljenju znanja in prebiranju literature, vezane na teorijo dela, skrbi, postkolonializma, delavskih gibanj ipd., z namenom odučenja hierarhije vrednot, ki produkt postavljajo nad proces, produktivnost in profit nad delavko_ca samo_ega.[1]

V skladu z našim prekarnim življenjem[2] je izvedba bralnega krožka iz tedna v teden dobivala drugačno obliko. Od začetne zasnove, nabiranja čtiva, branja in študiranja smo prešle_i na gledanje posnetih predavanj in filmov. Skupina se je iz tedna v teden manjšala. Način dela pa se je moral vedno bolj prilagajati našim prenatrpanim urnikom in nizkim stopnjam energije. S tem smo si nevede potrjevale_i, da obstoječe strukture dela in način bivanja motijo kvalitetno in osredotočeno delo ali udejstvovanje, namesto da bi ga omogočali.

Željo po iskanju alternativnih oblik delovanja in bivanja je kmalu zamenjala nuja po odučenju delovnih vzorcev in sprejetju drugačnih načinov prejemanja, deljenja in grajenja znanja. Tako je tudi našo pozicijo iskanja idealnih oblik, ki sicer že sama po sebi kaže na neoliberalno in predvsem inherentno željo po »popolnem«, zamenjalo načelo odprtosti, prilagajanja in sprejemanja – v končni fazi celo okrevanja, ki ga razumemo kot ključnega na poti k prestrukturiranju škodljivega sistema vrednot.

S projektom in razstavo Delo v nastajanju. Razmišljanja o skupnostih onkraj kapitalizma izpostavljamo prekaren oziroma nevaren socialno-družbeni položaj, v katerega je potisnjen_a sodobna_en delavka_ec. Razstava vzpostavlja začasno točko podpore, s co-working prostorom oziroma prostorom deljenja mnenj, počitka in učenja pa tudi vstopno točko v proces odučenja krivičnih in škodljivih struktur dela. Svoje mnenje o delu, sodobni_emu delavki_cu, skupnosti in prihodnosti so z nami prijazno delile tudi sindikalistka Tea Jarc (Sindikat Mladi plus), dr. Svetlana Slapšak ( upokojena redna profesorica, klasična filologinja, antropologinja in pisateljica) ter Jadranka Vesel (Rise, raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo).

Za razstavo organiziran diskurzivni program, namenjen skupnemu premisleku postopkov in načinov učenja o delu, sodelovanju in grajenju skupnosti, smo nadgradile_i z dogodkom, ki ga je pripravila umetnica in piska Andrea Knezović. Gre za celonočno, skupnostno počivalno in delovno naravnano vajo o institucionalnih prekinitvah, ki deluje kot prekinitev rednega galerijskega programa in vključuje različne navade, umetniško raziskovanje in neformalne izmenjave znanja. Osredotoča se na fenomena spanja in počitka, ki ju premišljamo skozi performativne oblike dela – s poudarkom na skupnostnem delovanju, časovnih razmejitvah in mitološki dediščini.

Razstava Delo v nastajanju. Razmišljanja o skupnostih onkraj kapitalizma opozarja na dejstvo, da je trenutne oblike dela in delovanja potrebno premisliti ter določene vedenjske in represivne vzorce prepoznati, se jih odučiti in se jim zoperstaviti. Načine okrevanja in opolnomočenja vidimo v deljenju znanja, ustvarjanju skupnosti in vzpostavljanju novih življenjskih ter delovnih razmer. Preoblikovanje obstoječe hierarhije vrednot, ki zapostavlja delavko_ca zavoljo profita in lažnega »napredka«, pa vidimo kot ključno za snovanje pravičnejšega sveta.

Vesna Bukovec, Tia Čiček, Ana Čigon

___________

[1] Za sodelovanje v bralnem krožku se zahvaljujemo: Elvisu Krstuloviću, Ivi Kovač, Mihi Kelemina in Urški Aplinc.

[2] Povzeto po pogovoru z Jadranko Vesel, 24. 8. 2022 v Ocizli.

___________

Vesna Bukovec (1977) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja videoumetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA, arhiva umetniškega videa, filma in novomedijske umetnosti pri SCCA-Ljubljana.

Tia Čiček (1992) ima magisterij iz umetnostne zgodovine in je kuriral_a razstave na lokalni in mednarodni ravni ter vzpostavljal_a alternativne procese in sodelovanja, ki prevprašujejo kuratorstvo. Zaradi zanimanja za sodobno umetnost tako v širšem kot tudi v lokalnem kontekstu se je v letu 2018 udeležil_a tečaja Thinking With Works of Art pod mentorstvom Ruth Noack in Grace Samboh v sklopu International Summer Academy of Fine Arts Salzburg ter leta 2020 zaključil_a Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti. Od januarja 2020 deluje kot umetniška vodja Galerije Škuc.

Ana Čigon (1982) ustvarja na področju umetniškega videa, filma in performansa. Njena družbenokritična dela naslavljajo teme, kot so zgodovinsko podreprezentiranost, spominjanje in javni spomeniki, LGBTQIA+ tematike, kritični pristop do neoliberalizma ipd. V dela pogosto vpleta elemente humorja, ironije in satire. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Kot videastka je prejela nagrado skupine OHO, njeni dokumentarni, eksperimentalni filmi in animacije pa so bili uvrščeni v tekmovalne programe številnih nacionalnih in mednarodnih filmskih festivalov.

Andrea Knezović (1990) je vizualna umetnica, piska in raziskovalka z magisterijem iz umetniškega raziskovanja Univerze v Amsterdamu in diplomo Akademije za vizualne umetnosti Ljubljana. Njena umetniška praksa se poigrava s semiotiko in dialektiko vrednosti preučevaje korelacije med institucionalno in identitetno politiko. Knezović je predsednica upravnega odbora Salwa Foundation (NL) in soustanoviteljica MARC Foundation (NL), kjer razvija javne programe Art & Research. Sodelovala je pri različnih diskurzivnih revijah: Massachusetts Institute of Technology (MIT) – Thresholds Journal, Lish Journal London, University of Amsterdam Simulacrum Jurnal – Tijdschrift voor kunst en cultuur.

___________

Slovenska lektura: Inge Pangos

Angleški prevod in lektura: Arven Šakti Kralj

Naslovna podoba: Vesna Bukovec, Ana Čigon

Oblikovanje: Lea Jelenko

Fotografije z odprtja in obrazstavnih dogodkov: Simao Bessa

___________

Partner projekta: SCCA-Ljubljana

Zahvale: Društvo ŠKUC, Elvis Krstulović, Iva Kovač, Jadranka Vesel, Jonathan Crary, Katja Praznik, Knjižnica REČI, Kristina Božič, Ksenija Vidmar Horvat, Maša Hawlina, Mesto žensk, Miha Kelemina, Mirovni inštitut, Mojca Senegačnik, Prostorož, Stripburger, Svetlana Slapšak, Tanja Petrović, Tea Jarc, Tina Podbevšek, Urška Aplinc, Vasja Progar, Založba /*cf, Založba Sanje, Založba ZRC, Založba Sophia, Zavod TransAkcija

___________

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.

___________