Galerija Škuc
Stari trg 21
1000 Ljubljana, SI
T:+386 1 251 6540
Odpiralni čas:
torek–nedelja
12.00–19.00
Informacije o dostopnosti
Obisk
Obisk razstave in vsi spremljevalni dogodki so brezplačni. Galerija Škuc je opremljena s klančino za gibalno ovirane osebe na vhodu (širina 150 cm) in v prostoru (širina 106 cm). Notranje dvorišče in toaletni prostori niso dostopni za uporabnice_ke invalidskega vozička. Dostopni toaletni prostori so na voljo v sosednji gostilni Druga violina. Za uporabo se obrnite na zaposlene v gostilni, ki vas bodo prijazno usmerili. Toaleta v galeriji je spolno nevtralna. Na voljo je brezplačna voda iz pipe. V čitalnici, ki je del razstave, so udobni sedeži z naslonjali. Galerija je načeloma tih prostor, zvok umetniških del je omejen na slušalke. Razstava ni opremljena s slušno zanko. Obrazstavno besedilo je dostopno v brajici in v tisku za osebe s slabovidnostjo (oboje v slovenščini). Možna je uporaba lupe za osebe s slabovidnostjo. Ker želimo varen obisk razstave omogočiti tudi imunokompromitiranim osebam, priporočamo uporabo zaščitnih mask. Psi dobrodošli. Osebje lahko zanje priskrbi posodo z vodo.
Prihod
Galerija je najbližje avtobusni postaji Gornji trg (180 m), kjer ustavijo avtobusne linije 2, 3, 11, 19, 27. Več informacij je dostopnih na spletni strani LPP in LPP številkah (01 58 22 425, 051 44 99 92). Večina avtobusov je opremljena s klančino, a vseeno priporočamo klic na LPP s poizvedbo za prevoz v vašem terminu. Galerija je v peš coni v centru Ljubljane. Najbližji dovoz za avtomobile je 50 m stran. Ulice v neposredni okolici so tlakovane. Na območju peš cone vozijo brezplačna vozila Kavalir, ki jih lahko naročite od 6.00 do 22.00 po telefonu (odprto vozilo: 031 666 331, 031 666 332; zaprto vozilo: 031 666 299). Vozila niso dostopna za uporabnice_ke invalidskega vozička. Najbližje plačljivo parkirišče s parkirnimi mesti za gibalno ovirane osebe (8) je NUK II. v bližini Emonske ceste (500 m), najbližje parkirno mesto (1) za gibalno ovirane za kratkoročno parkiranje je na Levstikovem trgu (100 m). Za več informacij se obrnite na podjetje JP LPT (01 300 12 00). Zemljevid dostopnosti lokacij v centru Ljubljane in druge koristne informacije pa so na voljo tudi na spletni strani Zveze paraplegikov Slovenije.
Informacije sta pripravili Lara Plavčak in Urška Aplinc v kontekstu razstave Bolano.
Zgodovina
Galerija Škuc deluje v svojih prostorih na Starem trgu 21 od leta 1978 kot del Kulturnega centra ŠKUC, že več kot trideset let enega od stebrov nevladne kulture v Sloveniji. V teh štirih desetletjih delovanja je Galerija Škuc postala pomemben mednarodni umetnostni center za razstave, različne umetniške dogodke, založništvo in dokumentiranje.
Ob koncu sedemdesetih let je ustanovitev Galerije Škuc pomenila protiutež dominantni razstavljavski politiki uveljavljenih nacionalnih galerij in institucij v Sloveniji. Njena prva umetniška direktorica je bila umetnostna zgodovinarka in kustosinja Taja Vidmar Brejc, odprla pa jo je retrospektivna predstavitev konceptualno-umetniške skupine OHO.
V osemdesetih je Galerija Škuc pod vodstvom novih umetniških direktorjev (Dušan Mandić, Marina Gržinić, Barbara Borčić) postala center (sub)kulture v Sloveniji in tako celo zaostrila svoje razmerje do vladne institucionalne kulture. Za to obdobje so bili značilni multimedijski projekti, predstavitve gibanj konceptualne umetnosti v Zagrebu in Beogradu (Raša Todosijević, Mladen Stilinović, Goran Djordjević, na primer) in prvi projekti zdaj uveljavljenih slovenskih umetnikov, kot so IRWIN,V.S.S.D., Bojan Gorenec in Marjetica Potrč.
Ob koncu zadnjega desetletja sta se Tomislav Vignjević in Alenka Pirman kot umetniška direktorja soočila z zgodovino Galeriji Škuc in z njenim nespornim slovesom elitističnega alternativnega prostora. Oblikovanje letnih programov se je odprlo za različne umetniške pozicije in je temeljilo na naslednjih področjih: prve samostojne razstave mladih slovenskih umetnikov; samostojne razstave (ali projekti izven galerije) uveljavljenih slovenskih umetnikov; samostojne razstave (ali projekti izven galerije) tujih umetnikov; tematske in skupinske razstave gostujočih kustosov in družbeno-kulturne dokumentarne razstave. Od leta 1996 do 2003 je bil umetniški direktor Gregor Podnar, junija 2003 je bila na ta položaj imenovana Alenka Gregorič. Oktobra 2009 je vlogo umetniškega direktorja, odgovornega za program, prevzel Tevž Logar, ki je deloma nadaljeval z uveljavljenimi programskimi smernicami, vpeljal pa je tudi nekaj novosti. Januarja 2014 je vodenje galerije prevzel Vladimir Vidmar. Od januarja 2020 je umetniška vodja Galerije Škuc Tia Čiček.
V zadnjih nekaj desetletjih je Galerija Škuc postala eden od najbolj obiskanih razstavnih prostorov v Sloveniji, ki ga v povprečju obišče približno tisoč ljudi na posamezno razstavo. Osredotočenost na regionalno in lokalno dogajanje predstavlja pomemben segment galerijskega programa, hkrati pa je čedalje pomembnejši del vsakodnevne rutine postala tudi vpletenost v mednarodno kulturno industrijo. Odločili smo se vzpostaviti tesnejše sodelovanje z institucijami in posamezniki, ki delujejo v naši regiji, kar vključuje umetnostne centre v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji, kar daje našemu kuratorskemu delu širši teoretski okvir. Galerija Škuc se je razvila v center umetniške produkcije, z letom 2000 pa je začela svoje ustvarjalce zastopati tudi na mednarodnih umetnostnih sejmih.
V zadnjih nekaj letih so se v galeriji predstavili naslednji mednarodno delujoči umetniki: Bas Jan Ader, Ingold Airlines, Rasheed Araeen, Jože Barši, Raimond Chaves, Attila Csörgő, Tacita Dean, Leif Elggren, Olafur Eliasson, Vadim Fishkin, Carl Michael von Hausswolff, IRWIN, Žiga Kariž, Antal Lakner, Juri Leiderman, Maja Licul, M+M, Olaf Nicolai, Cesare Pietroiusti, Tadej Pogačar, Marko Peljhan, Goran Petercol, Marjetica Potrč, Société Réaliste, Mladen Stilinović, Nebojša Šerič-Šoba, Nika Špan, Apolonija Šušteršič, Ulay, Elulalia Valldosera, Sislej Xhafa, Becky Beasly, Harun Farocki in drugi.
Osebje
Joško Pajer
Vodja redakcije
Tia Čiček
Umetniška vodja
Atila Boštjančič
Vodja tehnične službe
Ana Marija Kanc
Vodja informatorjev, asistentka tehnike
Nevena Aleksovski
Vodja pedagoških programov, informatorka
Matjaž Končina
Informator
Lea Jelenko
Oblikovanje
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.
