Galerija Škuc
Stari trg 21
1000 Ljubljana, SI
T:+386 1 251 6540
Odpiralni čas:
torek–nedelja
12.00–19.00
Zgodovina
Galerija Škuc deluje v svojih prostorih na Starem trgu 21 od leta 1978 kot del Kulturnega centra ŠKUC, ki je že skoraj 50 let eden od stebrov nevladne kulture v Sloveniji. V teh štirih desetletjih delovanja je Galerija Škuc postala pomemben mednarodni umetnostni center za razstave, različne umetniške dogodke, založništvo in dokumentiranje.
Ob koncu sedemdesetih let je ustanovitev Galerije Škuc pomenila protiutež dominantni razstavljavski politiki uveljavljenih nacionalnih galerij in institucij v Sloveniji. Njena prva umetniška direktorica je bila umetnostna zgodovinarka in kustosinja Taja Vidmar Brejc, odprla pa jo je retrospektivna predstavitev konceptualno-umetniške skupine OHO.
V osemdesetih je Galerija Škuc pod vodstvom novih umetniških direktorjev (Dušan Mandić, Marina Gržinić, Barbara Borčić) postala center (sub)kulture v Sloveniji in tako celo zaostrila svoje razmerje do vladne institucionalne kulture. Za to obdobje so bili značilni multimedijski projekti, predstavitve gibanj konceptualne umetnosti v Zagrebu in Beogradu (Raša Todosijević, Mladen Stilinović, Goran Djordjević, na primer) in prvi projekti zdaj uveljavljenih slovenskih umetnikov, kot so IRWIN,V.S.S.D., Bojan Gorenec in Marjetica Potrč.
Ob koncu zadnjega desetletja sta se Tomislav Vignjević in Alenka Pirman kot umetniška direktorja soočila z zgodovino Galeriji Škuc in z njenim nespornim slovesom elitističnega alternativnega prostora. Oblikovanje letnih programov se je odprlo za različne umetniške pozicije in je temeljilo na naslednjih področjih: prve samostojne razstave mladih slovenskih umetnikov; samostojne razstave (ali projekti izven galerije) uveljavljenih slovenskih umetnikov; samostojne razstave (ali projekti izven galerije) tujih umetnikov; tematske in skupinske razstave gostujočih kustosov in družbeno-kulturne dokumentarne razstave. Od leta 1996 do 2003 je bil umetniški direktor Gregor Podnar, junija 2003 je bila na ta položaj imenovana Alenka Gregorič. Oktobra 2009 je vlogo umetniškega direktorja, odgovornega za program, prevzel Tevž Logar, ki je deloma nadaljeval z uveljavljenimi programskimi smernicami, vpeljal pa je tudi nekaj novosti. Januarja 2014 je vodenje galerije prevzel Vladimir Vidmar, januarja 2020 pa ga je nasledila Tia Čiček. Od januarja 2026 je umetniški vodja Galerije Škuc Ilija Prokopiev.
V zadnjih nekaj desetletjih je Galerija Škuc postala eden od najbolj obiskanih razstavnih prostorov v Sloveniji, ki ga v povprečju obišče približno tisoč ljudi na posamezno razstavo. Osredotočenost na regionalno in lokalno dogajanje predstavlja pomemben segment galerijskega programa, hkrati pa je čedalje pomembnejši del vsakodnevne rutine postala tudi vpletenost v mednarodno kulturno industrijo. Odločili smo se vzpostaviti tesnejše sodelovanje z institucijami in posamezniki, ki delujejo v naši regiji, kar vključuje umetnostne centre v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in v Italiji, kar daje našemu kuratorskemu delu širši teoretski okvir.
V zadnjih nekaj letih so se v galeriji predstavili naslednji mednarodno delujoči umetniki: Bas Jan Ader, Ingold Airlines, Rasheed Araeen, Jože Barši, Raimond Chaves, Attila Csörgő, Tacita Dean, Leif Elggren, Olafur Eliasson, Vadim Fishkin, Carl Michael von Hausswolff, IRWIN, Žiga Kariž, Antal Lakner, Juri Leiderman, Maja Licul, M+M, Olaf Nicolai, Cesare Pietroiusti, Tadej Pogačar, Marko Peljhan, Goran Petercol, Marjetica Potrč, Société Réaliste, Mladen Stilinović, Nebojša Šerič-Šoba, Nika Špan, Apolonija Šušteršič, Ulay, Elulalia Valldosera, Sislej Xhafa, Becky Beasly, Harun Farocki in drugi.
Osebje
Joško Pajer
Vodja redakcije
Ilija Prokopiev
Umetniški vodja
Ana Marija Kanc
Vodja tehnične službe
Niko Novak
Asistent tehnike
Nevena Aleksovski
Vodja pedagoških programov, informatorka
Matjaž Končina
Informator
Lea Jelenko
Oblikovanje
Dostopnost in prihod do galerije
Obisk galerije
Vstop na razstavo in vse spremljevalne dogodke je prost.
Galerijski prostor je dostopen osebam z oviranostmi. Notranje dvorišče in galerijske sanitarije niso dostopni za uporabnike invalidskih vozičkov. Dostopne sanitarije so na voljo v sosednji restavraciji Druga Violina. Za pomoč se lahko obrnete na osebje galerije ali restavracije.
Psi so dobrodošli.
Javni prevoz
Najbližje avtobusno postajališče je Gornji trg, približno 180 m od galerije. Na njem ustavljajo naslednje linije:
- 2 — Nove Jarše–Zelena jama
- 3 — Litostroj–Rudnik
- 3B — Litostroj–Škofljica
- 3G — Bežigrad / Železna–Grosuplje
- 11 — Ježica P+R–Zalog
- 19B — Tomačevo–Jezero
- 19I — Tomačevo–Iška vas
- 27 — NSO / Vevče–Baza 20 oziroma Bavarski dvor ali Vevče
Vozne rede in informacije o linijah najdete na spletni strani LPP ali po telefonu na številkah +386 1 582 2425 in +386 51 449 992.
Dostop z avtomobilom in prevozom Kavalir
Galerija se nahaja v območju za pešce v središču Ljubljane. Najbližja točka za dostop z vozilom je oddaljena približno 50 m.
Brezplačni prevoz Kavalir vozi po območju za pešce med 6.00 in 22.00. Vozila niso dostopna uporabnikom invalidskih vozičkov. Za prevoz pokličite:
- Odprti vozili: +386 31 666 331 ali +386 31 666 332
- Zaprto vozilo: +386 31 666 299
Parkiranje
Najbližji plačljivi parkirišči sta Parkirna hiša Šumi in Parkirna hiša Kongresni trg, približno 700 m od galerije. Na voljo so parkirna mesta, namenjena invalidom.
Najbližje označeno parkirno mesto za kratkotrajno parkiranje je na Levstikovem trgu, približno 50 m od galerije.
Za informacije o parkiranju se obrnite na JP LPT na telefonsko številko +386 1 300 1200.
Zemljevid dostopnosti lokacij v središču Ljubljane in druge koristne informacije so na voljo na spletni strani Zveze paraplegikov Slovenije.
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.
