ob 16.30 v Slovenski Kinoteki

FeKK OFF: I’ve seen the future baby, it’s sexy

Tia Čiček, Teodora Jeremić

Filmski program ‘I’ve seen the future baby, it’s sexy’ je tudi del istoimenske mednarodne skupinske razstave, ki bo na ogled v Galeriji Škuc med 9. avgustom in 11. septembrom. 

Koncept tako razstave kot filmskega programa izhaja iz razmišljanja o krivdi in sramu, ki sta neločljivo povezana z žensko ali queer identiteto. Skozi pretresanje konstruktov, odnosov in zgodovine, v katere sta pojma zakoreninjena, smo si poskusili zamisliti svet brez teh občutkov. Preprost, a neuspešen poskus, saj nobeno teh občutij ni prirojeno, temveč se generira skozi družbeno-kulturne procese. Krivda ženske ali queer identitete sovpada s krivdo ob zatiranju in preganjanju ne-normativnih oseb ali ‘drugih’, pri čemer omenjeni dejanji številni diskurzi navadno opravičujejo z nameni (ob)varovanja dane heteronormativne in patriarhalne družbene ureditve, ki naj bi jo takšne osebe lahko spodkopale.

‘Druge’, njihovo telo, spolnost in identiteto nenehno zatira konstelacija tesnih mrež na položajih moči. V takšnem okolju se je tako pojavila ponovna oživitev obrednih praks v obliki modernih ‘zaklinjevalcev’ na družabnih omrežjih. Število digitalnih subkultur, ki jih tvorijo samoidentificirane_i čarovnice/čarovniki različnih ozadij rastejo, pritegnejo pa zlasti mlade, ki čutijo, da ne spadajo v sistem, ki je prebinaren in zatiralen. Zdi se, da je ne glede na individualne pristope v prakticiranju, sodobnim čarovnicam s queer in/ali žensko identiteto skupna želja po zlomu ustaljenega reda skozi povezovanje, pri čemer hrepenijo po opolnomočenju in svobodi pri raziskovanja lastnih identitet, opozarjajoč na ‘čarovnico’ kot politično temo.

Projekt I’ve seen the future baby, it’s sexy je vabilo na magično pot celjenja in preseganja obstoječih omejitev ter zatiralnih struktur, ki vodi h gradnji, kultivaciji in gojenju novih form. Skuša razumeti pomembnost diverzifikacije in prekinitve homogenih kanonov, ki so platno in strukture našega življenja. S sprejemanjem drugačnih načinov doživljanja, sodelovanjem namesto nasprotovanjem, upoštevanjem nenormativnih standardov komunikacije in dela, ter vključevanjem ‘skritega’ vedenja, lahko najdemo opolnomočenje, ki nam pomaga k samorefleksiji ali celo temu, da se odvadimo rabe ustaljenih narativov.

Program smo pripravili v sodelovanju z Galerijo Škuc ob priložnosti istoimenske razstave (9. 8.–1. 9. 2022).