Vabimo vas na jesenski Sophijin simpozij, cikel javnih pogovorov in razprav ob predstavitvah knjig, ki bo potekal med 26. septembrom in 10. novembrom v Galeriji Škuc in Atriju ZRC v Ljubljani!
Prvi pogovor bo v ponedeljek, 26. septembra, v Galeriji Škuc ob 18. uri, o izhodiščih in sporočilih najnovejše knjige ameriškega pesnika, esejista in delavskega aktivista Marka Nowaka – Družbena poetika. Z avtorjem ter s Tino Podbevšek, delavsko organizatorko pri Centru za družbene raziskave, proučevalko delavskih gibanj, članico gledališke skupine Pekarna Magdalenske mreže Maribor, in z Miho Zadnikarjem, kulturnim delavcem, aktivistom in alternativnim teoretikom, bo razpravljal Blaž Gselman, prevajalec knjige in pisec spremne besede.
Družbena poetika v svojem poimenovanju zgošča dva radikalna politična trenutka, ki sta v nepomirljivem antagonizmu z obstoječim družbenim redom: hkrati pomeni pisanje literature »od spodaj« in boj za socialistično transformacijo družbe. Mark Nowak razvija protielitistično videnje literarne zgodovine, zaradi česar se ograjuje od (zahodnega) kanona. Namesto tega izpostavlja literarna besedila, rojena v bojih podrejenih družbenih skupin za njihovo lastno družbeno emancipacijo. Zato ne preseneča, da pisec posebno pozornost namenja kolektivnemu izjavljanju v literarnem diskurzu, pri čemer govori o »nastajajočih solidarnostih«. Družbena poetika pomeni demokratizacijo literarne proizvodnje, s čimer dobivajo podrejeni razredi sami nadzor nad sredstvi za lastno reprezentacijo. V družbenih bojih in kot odmevi teh bojev vznikajo nove literarne prakse, drugačne od tistih, ki so zasidrane v meščanskih literarnih institucijah. Družbena poetika je tako tudi udejanjanje družbenega protesta, kakor je lahko izražen v literarni formi: »Čeprav se mi je zdelo in se mi še vedno zdi pomembno, da delavke in delavci na pesniških delavnicah pripovedujejo svoje individualne zgodbe o porazih in zmagah, stiskah in upanju, sem se prav tako spraševal, ali ne bi drugačna taktika odprla dodatnih prostorov za kolektivni sestav izjavljanja. Kakšno odmevnost in uporništvo bi lahko proizvedle naše besede transnacionalno in od spodaj, če bi se odločili, da bi jih napisali skupaj?«
V pogovoru bomo skozi zgodovino družbene poetike spregovorili o njenem položaju danes. Katere prakse bi lahko obveljale za družbeno poetiko v tukajšnjem okolju? V kakšnih razmerah poteka umetnostna proizvodnja nasploh in literarna posebej?