>

Jezovi, vulkani in čarovniški klan:
Emina Djukić (konceptualizacija projekta); Tia Čiček (kuriranje); Asiana Jurca Avcı, Sara Rman, Urška Savič (strokovna, vsebinska in tehnična podpora); Nataša Burger, Ana Dolinar, Suzana Grau, Darja Hrastnik, Irena Tomažin (izvedba delavnic)

___________

Obrazstavni dogodki:

15. 3. od 13.00 do 18.00: Suzana Grau: PMS, kaj si pa tako jezna?, Obredna delavnica za spoznavanje darov ženske jeze
19. 3. od 16.00 do 19.00: Ana Dolinar: Sveta ženska jeza (delavnica)
21. 3. ob 18.00: Ogled razstave s kuratorko Tio Čiček
22. 3. od 20.00 dalje: All Strings Detached: The Witching Hour (koncert in praznovanje)
27. 3. od 16.00 do 19.00: Nataša Burger: Notranji ogenj (mesta na delavnici so zapolnjena)
29. 3. od 10.00 do 13.00: Darja Hrastnik: Transformacija jeze skozi meditacijo (delavnica)
2. 4. od 16.00 do 19.00: Irena Tomažin Zagoričnik: Jezoglasje (mesta na delavnici so zapolnjena)

Prijava na delavnice je obvezna: https://forms.gle/WiZSygrvAXZaQMKp8

___________

The cause why women are often found to be witches than men: they have such an unbridled force of fury and concupiscence naturally that by no means is it possible for them to temper or to moderate the same.

Reginald Scot, Discoverie of Witchcraft, 1584. V: Agarwal, Pragya. 2022. Hysterical: Exploding the Myth of Gendered Emotions. Edinburgh: Canongate Books Ltd.

Razstava Ognjene lekcije: jezovi, vulkani in ura čarovnic_ odpira prostor za premislek o jezi drugih (žensk, nebinarnih, trans, BIPOC oseb ipd). O čustvu, ki je skozi zgodovino zanikan, demoniziran in potlačen, če ne prihaja od cis-hetero-belega moškega. V okviru raziskovalnega projekta, ki združuje sodobno umetnost, feministično teorijo in terapevtske prakse, Čarovniški klan preučuje dojemanje jeze ter njeno mesto v osebni in kolektivni izkušnji.

Jeza žensk, nebinarnih, kvir, trans, BIPOC oseb ipd. je pogosto razumljena kot nevarnost – nekaj, kar je treba zatreti, ukrotiti, nevtralizirati. Družba jo interpretira kot znak histerije, neobvladljivosti, neracionalnosti, nevzgojenosti, s čimer se utrjujejo obstoječi patriarhalni vzorci. Toda jeza je tudi vir moči, orodje za preobrazbo, način postavitve osebnih meja, izraz upora in zahteva pravičnosti. V tem projektu je razumljena kot afekt, ki omogoča povezovanje in iskreno deljenje izkušenj.

Skozi različne intervjuje in delavnice Čarovniški klan raziskuje afektivno dinamiko jeze. Kako se izraža? Kako se beleži v telesu? Kakšne oblike izražanja omogoča, kadar ni družbeno sprejemljiva? Kdo ima pravico biti jezen? Kdaj in na kakšen način? Za obravnavanje teh vprašanj je ključno presečišče feministične teorije in psihologije, pri čemer se projekt opira na raziskave o vplivu jeze na posameznico_ in skupnosti ter na vpliv družinske in družbene dinamike na izražanje jeze.

Del razstavnega procesa je nenehno dopolnjujoča se razstava, ki nudi prostor za številne delavnice in diskurzivni program, kjer se jezo analizira, hkrati pa tudi aktivno preizkuša kot obliko izražanja in samouveljavitve.

Projekt Ognjene lekcije: jezovi, vulkani in ura čarovnic_ je hkrati čustven, političen in telesen … v katerem je mogoče razumeti, da jeza ni destruktivna sila, ampak ključni moment moči in preobrazbe.

___________

Emina Djukić (1982) je umetnica in docentka za fotografijo na UL ALUO. Pred zaposlitvijo je delovala kot samozaposlena na področju fotografije, animacije in filma. V zadnjih projektih Brezčas (2023) in Jaz kot ti, ki te gledam (2024) raziskuje družbenoobrobne teme, sočutje do sebe in drugih ter kolektivno opolnomočenje.

Tia Čiček (1992) je umetnostna_ zgodovinarka_ in kuratorka_. Je del kolektiva bad curating inc. ter umetniška_ vodja Galerije Škuc. Sodeluje pri vodenju šole Svet umetnosti in kurira projekte, ki raziskujejo alternativne kuratorske pristope in dinamike med kulturnimi delavkami_.

Asiana Jurca Avcı (1992) je fotografinja, videastka in vizualna umetnica. Sodeluje z zavodom Maska in drugimi nevladnimi organizacijami. Osredotoča se na gledališče, performativne umetnosti in film, raziskuje pa teme medsebojnih odnosov, spolnih vlog in avtentičnosti. Leta 2023 je izvedla participatorni performans TRA(N)CE, 2024 razstavljala na BIO 28.

Sara Rman (1992) deluje na stičišču umetnosti in obrti, fotografijo pa uporablja za raziskovanje identitete, svobode in surove estetike. Ustvarja interaktivna in instalacijska dela ter preizprašuje indeksikalnost fotografije.

Urška Savič (1992) je fotografinja, kritičarka in radijska ustvarjalka. Diplomirala je na FAMU in magistrirala na UL ALUO, kjer je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Aktivna je na Radiu Študent, sodeluje z revijo Fotografija in kot zunanja sodelavka poučuje na UL ALUO.

Nataša Burger (1968) je igralka in pedagoginja. Izobraževala se je v Ljubljani in Pragi, kjer je končala konzervatorij in gledališko akademijo. Doslej je igrala v številnih gledališčih in filmih ter napisala tudi več dramskih besedil. Poučuje na Univerzi v Novi Gorici in vodi igralske delavnice. Leta 2023 je izdala knjigo Igrati (se).

Ana Dolinar (1983) je igralka, voditeljica podkasta Mater in mati treh otrok. Po študiju na UL AGRFT je bila 12 let članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Izobraževala se je na Tamalpa Inštitutu ekspresivnih umetnosti (ZDA). Je ustanoviteljica ARTerije – skupnosti za osebno rast žensk.

Suzana Grau (1976) je igralka, pedagoginja in ustvarjalka obrednih izkušenj, ki že več kot desetletje raziskuje umetnost, ženske teme in opolnomočenje pod okriljem Rdečega šotora. Njeno delo združuje glas, telesno izražanje in obrede kot orodja opolnomočenja ter izražanja ženskih zgodb. Sodelovala je z umetniškimi institucijami, festivali in muzeji, med drugim z društvom Mesto žensk (2021), Univerzo na Primorskem (2023) in Muzejem evropskih kultur v Berlinu (2023–2025).

Darja Hrastnik (1956) je mag. inženir farmacije in mednarodno certificirana učiteljica Satyananda joge. Z jogo se ukvarja od leta 1981 in deluje v Tara joga centru, edinem v Sloveniiji, ki ga vodi indijska swami. Izobraževala se je pri swami Vishwashakti, ki je neposredna učenka swamija Satyanande Saraswatija in swamija Niranjananande Saraswatija.

Irena Tomažin Zagoričnik (1979) je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti in improvizirane glasbe. Vodi delavnice z glasom, telesom in gibom za performerke_, poučuje na Alma Mater in UL AGRFT. Z Alessijem Castellaccijem je vzpostavila neodvisno platformo The World is Sound (TWIS) za raziskovanje človeškega glasu in zvočnega izraza.

___________

Zahvale: Mesto žensk.

___________

Slovenska lektura: Inge Pangos
Angleški prevod: Arven Šakti Kralj
Oblikovanje: Lea Jelenko

___________

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.