19. 11. 2022 | Nocturnalities: Bargaining Beyond Rest


Nocturnalities: Bargaining Beyond Rest

Celonočne umetniškoraziskovalne aktivnosti – od mraka do zore

Trajanje: 12 ur (18.00–6.00)*

Dogodek je oblikovala in bo moderirala Andrea Knezović v sodelovanju s kuratorko Tio Čiček.

Ta pojem počitka, privlačen je zanjo, a mislim, da ji to ne bi bilo všeč. Vse so takšne, te ženske. Čakajo na lahkotnost, prostor, ki ga ni treba napolniti z ničimer drugim kot z odtavanjem lastne misli. Vendar jim to ne bi bilo všeč. Zasedene so in razmišljajo o načinih, kako bi bile bolj zaposlene, ker bi jih takšen prostor, v katerem ni nujnega dela, podrl.”

― Morrison, Tony. 1992. Jazz. New York: Knopf, str. 16.

Nocturnalites: Bargaining Beyond Rest** je umetniškoraziskovalni dogodek – vaja o institucionalnih prekinitvah, ki ga je ustvarila umetnica in raziskovalka Andrea Knezović v sodelovanju s kuratorko Tio Čiček. Raziskuje presečišče med kulturno produkcijo, kognitivnim kapitalizmom, politiko spanja in njenimi psihokulturnimi posledicami. Deluje kot prekinitev rednega programa Galerije Škuc ― nočna procesija različnih performativnih navad, umetniškega raziskovanja in neformalne izmenjave znanja. Na spanje in posledično počitek gleda skozi performativne oblike dela – s poudarkom na njegovem skupnem delovanju, časovnih razmejitvah in mitološki dediščini. Za celonočni dogodek – od večera do jutra 19. novembra – postane Galerija Škuc podij za eksperimentiranje, okrogle mize, performativna branja in različne projekcije.

Gostili bomo pogovore s področnimi strokovnjaki_njami, kot sta Jonathan Crary in Katja Praznik, projekcije, kolektivno performativno branje in druge manjše kreativne prekinitve, pa tudi knjižnico Zavoda za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana, kar bo omogočilo dostop do njihovega enkratnega arhiva kataloga umetnosti srednje in vzhodne Evrope.

Med procesom bomo premišljali vprašanja: Kako lahko z izkopavanjem iz spanja napovemo prihodnost? Kaj se lahko naučimo iz kapitalistične ko-opcije spanja in njegovih biopolitičnih strategij? Ali se soočamo s kulturnim spanjem ali implozijo zaradi prenasičenosti? Kakšna je povezava med spanjem in pojmom gotovosti? Kako izguba spanja skrbi za našo mitologijo gotovosti?

Javnosti vabimo, da se nam pridružijo in preizkusijo svoje meje v nočnih naporih, med udobnim počivanjem, srkajoč čaj in grizljajoč prigrizke, medtem ko sodelujejo v možganski nevihti in razkrivanju predlogov okoli politike počitka. Morebitna medijska dokumentacija, brainstorming, zapiski in prispevki javnosti bodo oblikovani v obliki Zine kot končni rezultat dogodka. Zin bo distribuiran preko Galerije Škuc.

____

* Dogodek bo potekal v angleškem jeziku.

**Slovenski prevod: Ponočevanje: Pogajanja onkraj počitka.

*************

Nočni program:

18.00 – Odprtje dogodka in predstavitev katalogov CEE Art Archive Centra sodobnih umetnosti SCCA-Ljubljana.

19.00 – Pogovor Nocturnalities: Re-imagining Art Work in the Age of Awake profesorice Katje Praznik, umetnice Andree Knezović, Vesne Bukovec, Ane Čigon in kuratorke Tie Čiček.

  • Pogovor bo reflektiral politiko spanja in posledično počitka skozi prizmo kulturnega dela.

21.15 Projekcija filma Moški, ki spi (v izvirniku Un homme qui dort), 1974, 78′.

Režija: Bernard Queysanne in Georges Perec (na podlagi Perecovega romana iz leta 1967 Moški, ki spi)

23.30–06.00 Bralna skupina Bargaining Beyond Rest

  • Kratek spletni pogovor z avtorjem knjige 24/7: Late Capitalism and the Ends of Sleep, profesor moderne umetnosti in teorije na Univerzi Columbia Jonathanom Craryjem.
  • Celonočno branje knjige 24/7: Late Capitalism and the Ends of Sleep: Udeleženke_ci lahko počivajo v galerijskem prostoru, medtem ko raziskujejo področja poznega kapitalizma in nočnega dela 24/7. Javnosti vabimo, da se nam pridružijo in preizkusijo svoje meje v nočnih naporih, med udobnim počivanjem, srkajoč čaj in grizljajoč prigrizke, medtem ko sodelujejo v možganski nevihti in razkrivanju predlogov okoli politike počitka.

*************

Leta 2000 ustanovljeni SCCA, Center sodobnih umetnosti – Ljubljana (naslednik Sorosovega Centra sodobnih umetnosti Ljubljana, 19931999) je model prilagodljive in mednarodno dejavne organizacije za plastenje in celovito povezovanje programov in dejavnosti na področju sodobne vizualne in novomedijske umetnosti. S svojimi raznolikimi dejavnostmi nagovarjajo umetnike, kustose, teoretike, strokovnjake, kritike in širšo javnost na področju vizualnih in novomedijskih umetnosti. Sprožajo umetniške, diskurzivne in družbene prakse ter temeljijo na interdisciplinarnem pristopu in intenzivnem mednarodnem sodelovanju.

The Man Who Sleeps: zgodba se osredotoča na neimenovanega univerzitetnega študenta, ki ga pripovedovalec imenuje “ti”, ko nenadoma preneha obiskovati šolo, odreže svoje prijatelje in poskuša živeti popolnoma avtomatizirano življenje, brez človeških interakcij. Njegove notranje misli v obliki nenapisanega dnevnika pripovedujeta Ludmila Mikaël v izvirni francoski različici in Shelly Duvall v angleščini. Razvije se občutek paranoje in klavstrofobije, dokler nazadnje ne ugotovi, da je življenje ne glede na to, kaj počne, jalovo. Zato izolacijo zavrne kot radikalno prakso in se vrne v normalno življenje.

24/7: Late Capitalism and the Ends of Sleep raziskuje nekatere uničujoče posledice širjenja neprekinjenih procesov kapitalizma enaindvajsetega stoletja. Tržišče zdaj deluje vsako uro na uri in nas sili v nenehno dejavnost ter spodkopava oblike skupnosti in političnega izražanja, s čimer uničuje tkivo vsakdanjega življenja. Jonathan Crary raziskuje, kako ta neskončni ne-čas zabriše vsako ločnico med okrepljenim, vseprisotnim potrošništvom ter nastajajočimi strategijami nadzora in kontrole. Opisuje nenehno upravljanje posameznikove pozornosti in slabitev zaznavanja v okviru obveznih rutin sodobne tehnološke kulture. Hkrati pokaže, da človeško spanje kot obnovitveni umik, ki je po svoji naravi nezdružljiv s kapitalizmom 24 ur na dan, 7 dni v tednu, kaže na druge, bolj grozljive in kolektivne zavrnitve vzorcev rasti in akumulacije, ki uničujejo svet

______________

Jonathan Crary je umetnostni kritik in esejist ter Meyer Schapiro profesor moderne umetnosti in teorije Meyerja Schapira na Univerzi Columbia. Njegova prva odmevna dela so bila Techniques of the Observer: On Vision and Modernity in the 19th Century (1990) in Suspensions of Perception: Attention, Spectacle and Modern Culture (2000).  Profesor Crary je prejemnik štipendij Guggenheim, Getty, Mellon in National Endowment for the Arts ter član Inštituta za napredne študije v Princetonu. Leta 2005 je za svoje poučevanje in mentorstvo prejel nagrado Distinguished Columbia Faculty Award.

Katja Praznik je avtorica knjig Invisible Art Workers: Contradictions of Creative Labor after Socialism (Toronto: University of Toronto Press, 2021) in Paradoks neplačanega umetniškega dela: avtonomija umetnosti, avantgarda in kulturna politika na prehodu v postsocializem (Ljubljana: Sophia, 2016), ki je izšla v slovenščini. Poučuje predmete, povezane s politično ekonomijo umetnosti, kulturno politiko in raziskovanjem na področju umetniškega menedžmenta. Praznik je doktorirala iz sociologije na Univerzi v Ljubljani. Pri svojem delu in raziskavah se posveča demistifikaciji ustvarjalnosti kot oblike dela ter zgodovinskemu in sodobnemu izvajanju diskurza o delavskih pravicah in praks poštenega plačila na področju umetnosti, kulturne politike in umetniškega menedžmenta.

Andrea Knezović (1990) je vizualna umetnica, piska in raziskovalka z magisterijem iz umetniškega raziskovanja Univerze v Amsterdamu in diplomo Akademije za vizualne umetnosti Ljubljana. Njena umetniška praksa se poigrava s semiotiko in dialektiko vrednosti preučevaje korelacije med institucionalno in identitetno politiko. Knezović je predsednica upravnega odbora Salwa Foundation (NL) in soustanoviteljica MARC Foundation (NL), kjer razvija javne programe Art & Research. Sodelovala je pri različnih diskurzivnih revijah: Massachusetts Institute of Technology (MIT) – Thresholds JournalLish Journal London, University of Amsterdam Simulacrum Jurnal – Tijdschrift voor kunst en cultuur.

Vesna Bukovec (1977) je diplomirala in magistrirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je družbenokritična avtorica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. Predstavila se je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav v domačem in mednarodnem prostoru. Deluje tudi na področju grafičnega oblikovanja in kuriranja videoumetnosti. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA, arhiva umetniškega videa, filma in novomedijske umetnosti pri SCCA-Ljubljana.

Ana Čigon (1982) ustvarja na področju umetniškega videa, filma in performansa. Njena družbenokritična dela naslavljajo teme, kot so zgodovinsko podreprezentiranost, spominjanje in javni spomeniki, LGBTQIA+ tematike, kritični pristop do neoliberalizma ipd. V dela pogosto vpleta elemente humorja, ironije in satire. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Kot videastka je prejela nagrado skupine OHO, njeni dokumentarni, eksperimentalni filmi in animacije pa so bili uvrščeni v tekmovalne programe številnih nacionalnih in mednarodnih filmskih festivalov.

Tia Čiček (1992) ima magisterij iz umetnostne zgodovine in je kuriral_a razstave na lokalni in mednarodni ravni ter vzpostavljal_a alternativne procese in sodelovanja, ki prevprašujejo kuratorstvo. Zaradi zanimanja za sodobno umetnost tako v širšem kot tudi v lokalnem kontekstu se je v letu 2018 udeležil_a tečaja Thinking With Works of Art pod mentorstvom Ruth Noack in Grace Samboh v sklopu International Summer Academy of Fine Arts Salzburg ter leta 2020 zaključil_a Šolo za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti. Od januarja 2020 deluje kot umetniška vodja Galerije Škuc.

___________

Foto: Simao Bessa