Anonymous (The Game Pro), Tymek Borowski & Pawel Sysiak, Mauro Ceolin, Paolo Cirio, Paul Destieu, Electroboutique, Matthias Fritsch, Colin Guillemet, David Horvitz, Maskull Lasserre, Aled Lewis, Dennis Logan (Spatula007), Valeria Mancinelli & Roberto Fassone, Mark McEvoy, Casey Pugh et al., Steve Roggenbuck, kolektiv Smetnjak, Helmut Smits, Phil Thompson, Wendy Vainity (madcatlady)
»Večni september« je slengovski izraz, ki ga je leta 1994 skoval David Fischer v komentarju, ki ga je poslal uporabniškemu omrežju alt.folkore.computers (»September 1993 si bomo v spletni zgodovini zapomnili kot september, ki se ni nikoli končal.«) Izjava se nanaša na september 1993, torej na leto, ko so veliki ponudniki začeli ponujati dostop vsem svojim strankam. Pred tem so omrežno populacijo v veliki meri sestavljali člani univerze; ta skupina se je vsako leto septembra s prihodom novih študentov, ki so dobili dostop do interneta, nekoliko povečala. Vsakokrat ko so se omrežju pridružili novinci, se je skupnost morala spopasti z njihovo »spletno nepismenostjo« in splošnim pomanjkanjem spletne etikete; njihovo vedenje se jim je zdelo zoprno in morda celo nevarno za kakovost vsebine in razprav.
Po letu 1993 je pritok novih uporabnikov postal stalnica in »večni september« se z eksponentno naraščajočo hitrostjo dogaja še danes. Dostop do interneta, ki je sedaj globalen, nenehno raste kljub dobro znanim problemom tako imenovanega digitalnega razkoraka (digital divide). Pojav, ki se je iz plime prelevil v neustavljiv cunami, je povzročil ogromen kulturni premik.
Temo »dostopa« je treba zastaviti v zelo širokem smislu: kot možnost dostopa do informacij, pa tudi kot možnost uporabe produkcijskih sredstev in distribucijskih kanalov. Sleherni sistem, ki so ga že uporabili za upravljanje in nadzor kulturne produkcije, sedaj doživlja globoko krizo, ki povzroča tudi neogibni propad vseh s tem povezanih poslovnih modelov.
Končna posledica tega scenarija je tudi njegova najradikalnejša posledica: dvom v »profesionalizem«, ki ga mnogi opazovalci napovedujejo že od sedemdesetih let naprej. Gene Youngblood, na primer, je o tem pisal v Siggraphovem katalogu leta 1982: »Orodje je ›zrelo‹ v kolikor ga je enostavno uporabljati, je dostopno vsakomur, nudi visoko kakovost za nizko ceno in zanj ni značilna posamezna, temveč pluralistična praksa, s čimer zadovoljuje mnogo vrednot. Profesionalizem je arhaični model, ki izginja v somraku industrijske dobe.«
Razstava Večni september si prizadeva osvetlili še eno temeljno potezo porajajočega se kulturnega scenarija: hitrost, ki zaznamuje produkcijo in distribucijo ustvarjalnih vsebin. To divje in neustavljivo kroženje idej in digitalnih artefaktov je mnogo kritikov in novinarjev napeljalo na to, da za njegovo opisovanje uporabljajo besede, izposojene iz žargona biologov: viralne vsebine, miselni virusi, kužni mediji. Nekateri navajajo celo kontroverzno znanstveno teorijo, ki se je izoblikovala v sedemdesetih letih v kontekstu razcveta genskih raziskav: tako imenovano memetiko. Ta teorija predvideva obstoj »memov«, enot človeškega kulturnega prenosa, ki so analogni genom, in trdi, da se reprodukcija odvija tudi v kulturi. V hitrem in tekočem okolju, kakršen je internet, v katerem je sleherno vsebino – podobe, zvoke, besedila – mogoče urejati v resničnem času in vrniti v komunikacijski obtok, se metamorfna narava slehernega kulturnega proizvoda krepi eksponentno.
V dobi, kakršna je naša, v kateri je produkcija podob tako razvita in prefinjena, da jo je zlahka mogoče razumeti kot znanstveno zadevo, se zdi, da amaterski »videz in vtis« mnogih sodobnih kulturnih proizvodov delujeta tudi kot dokaz avtentičnosti, strastnosti in navdušenja. Ta odnos nas spominja na to, kar se je zgodilo v zgodnjem dvajsetem stoletju, ko so preprostost in spontanost arhaičnih in eksotičnih artefaktov razumeli kot protistrup za izčrpanost zahodne kulture, ki so jo imeli za dekadentno in izumetničeno. Dandanes pa novi »primitivizem« sovpada z »ljubiteljstvom«.
Razstava združuje profesionalne in »neprofesionalne« umetnike ter primerja podobe, estetike in jezike. Pravzaprav se številni sodobni umetniki aktivno in neustrašno soočajo z novim scenarijem, v katerem so meje med profesionalnim umetniškim ustvarjanjem in ljubiteljskimi izdelki čedalje bolj zamegljene in prepletene. Projekt si prizadeva tudi pokazati, kako je nekatere estetske in slogovne strategije, ki jih običajno povezujemo z najnaprednejšo sodobno umetnostjo, privzela popularna kultura, ki se poraja in dogaja na spletu.
Naša opredelitev umetnosti se spet radikalno spreminja in pomeni izziv tako za umetnike kakor tudi za gledalce, kategoriji, ki sta čedalje manj stabilni in čedalje bolj prepleteni. Večni september je poskus priznati revolucijo, ki izpodjeda sodobno vizualno kulturo, to barvito in neurejeno katastrofo, zaradi katere hitro izginjajo vsi mejniki v naši umetnostni krajini. Toda razstava ne ponuja nikakršne nove gotovosti. Namesto tega nas vabi, da se v to stanje poženemo skupaj in začnemo ugotavljati, kako stojijo stvari.
Kustosinja: Valentina Tanni
Spremljevalni program:
- Projekcija filma, Casey Pugh et al.: Star Wars Uncut, 20. – 29. avgust 2014 (prizorišče: Projektni prostor Aksioma, Komenskega 18, Ljubljana)
- Ulični projekt, Paolo Cirio: Street Ghosts, 30. – 31. avgust 2014
- Projekcija in predstavitev avtorja, Matthias Fritsch: The Story of Technoviking, 2. september 2014, ob 18. uri (prizorišče: Projektni prostor Aksioma)
- Spletni projekt, Valeria Mancinelli, Roberto Fassone: The Importance of Being Context, 2. – 26. september 2014 (linkcabinet.eu)
- Spletni projekt, Več avtorjev (uredila Valentina Tanni): The Great Wall of Memes (http://eternal-september.tumblr.com)
- Predavanje, kolektiv Smetnjak: Sprožili smo mem, ki je v jok spravil ves svet, september 2014, ob 18. uri (prizorišče: Galerija Škuc)
- Vodeni ogled z Vladimirjem Vidmarjem, 17. september 2014, ob 18. uri (prizorišče: Galerija Škuc)
____________________________________
Produkcija: Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2014 / www.aksioma.org
Koprodukcija: Galerija Škuc
Partner: LINK Center for the Arts of the Information Age, Brescia / www.linkartcenter.eu
Umetniški vodji: Janez Janša (Zavod Aksioma), Vladimir Vidmar (Galerija Škuc)
Svetovalec: Domenico Quaranta
Producenta: Marcela Okretič, Joško Pajer
Izvršna producentka: Sonja Grdina
Asistent umetniškega vodje Škuca: Boris Beja
Tehnika: Atila Boštjančič, Valter Udovičić
Odnosi z javnostjo: Mojca Zupanič
Dokumentiranje: Adriana Aleksić
Večni september je izveden v okviru projekta Masters & Servers, ki ga izvajajo Aksioma (SI), Drugo more (HR), AND (VB), Link Art Center (IT) in d-i-n-a / The Influencers (ŠP).
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina komunikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
Finančna podpora: Ustvarjalna Evropa – podprogram Kultura, Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji in Francoski inštitut v Sloveniji
Zahvala: Ultrasonic audio technologies