Marwa Arsanios je umetnica, filmska ustvarjalka in raziskovalka, ki politike s sredine dvajsetega stoletja premišljuje s sodobne perspektive, poseben poudarek pa namenja odnosom med spoli, urbanizmu in industrializaciji. K raziskavi pristopa kolaborativno in stremi k delu, ki zajema različne discipline.
Umetnica v razstavljenih delih naslavlja različna razumevanja in aplikacije ideologij, položaj feminizma v sodobni družbi in njegovo razmerje do ekologije, sindikalno organiziranje prekarnih skrbstvenih delavk, vpliv medijev na javno vidnost žensk, posebej bork osvobodilnih gibanj, ter druge načine zgodovinjenja in reprezentacij političnih bojev. Umetnica se posveča tudi vlogi političnega angažmaja v sodobni umetnosti s poudarkom na dokumentarističnih pristopih. Organiziranje informacij je inherentno politično dejanje. Izbiranje prioritet, reduciranje in izključevanje niso le načini pripovedovanja zgodb, temveč sredstvo sooblikovanja sveta. Ključni vidik ustvarjanja dokumentarnega filma je tako vselej povezan z ozaveščanjem o izbirah in vplivih, ki jih ima tovrstno odločanje. Dela Marwe Arsanios stremijo h kljubovanju konvencijam in zakritim načinom prepričevanja, pri tem pa ne upodabljajo le paradoksov, ki jih živijo njeni dokumentirani subjekti, marveč tudi nasprotja, ki nastanejo, ko želijo tovrstne kompleksnosti ujeti na kamero.
Samostojne razstave Marwe Arsanios so gostili: Beirut Art Center (2017); Hammer Museum, Los Angeles (2016); Witte de With Center for Contemporary Art, Rotterdam (2016); Kunsthalle Lissabon, Lisbon (2015) in Art in General, New York (2015), njena dela pa so bila prikazana tudi na številnih skupinskih razstavah, med drugim: From Ear to Ear to Eye, Nottingham Contemporary, UK (2017); Home Return, Maxxi Museum, Rim (2017); Let’s Talk about the Weather, Sursock Museum, Bejrut (2016); HERE AND NOW, Ludwig Museum, Köln (2016); Solunski bienale (2015); Home Works Forum, Ashkal Alwan, Bejrut (2010, 2013, 2015); Here and Elsewhere, New Museum, New York (2014); 55. beneški bienale (2013); Meeting Points 7 – Ten Thousand Wiles and a Hundred Thousand Tricks, M HKA, Antwerpen (2013); In Other Words, nGbK, Berlin (2012) in 12. istanbulski bienale (2011). Njene videe so predvajali: Centre Georges Pompidou, Paris (2011, 2017); Berlin International Film Festival (2010, 2015) in e-flux storefront, New York (2009). Nagrajena je bila s posebno nagrado Pinchuk Future Generation Art Prize (2012) ter nominirana za nagradi Paulo Cunha e Silva Art Prize (2017) in Han Nefkens Foundation award leta 2014. Bila je prejemnica štipendij na Akademie Schloss Solitude, Stuttgart v Nemčiji (2014) in v Tokyo Wonder Site, Tokyo Arts and Space (2010). Je soustanoviteljica raziskovalnega projekta 98 weeks. Arsanios je prejela naslov Master of Fine Art na University of the Arts London (2007), kot raziskovalka pa je delovala na oddelku za umetnost Jan Van Eyck Academie, Maastricht na Nizozemskem (2011–2012). Trenutno je doktorska kandidatka na Akademie der bildenden Kunst na Dunaju.
Kustosinja Teja Reba v sodelovanju z Marwo Arsanios.
DOGODKI:
4.10., 15.00–17.00 /// Otvoritveni panel/ Aktivacija št. 1:
Ime česa je svoboda?, z Jeleno Petrović, Marino Gržinić in Anjo Zalta
»Nemoč spremeniti neoliberalni sistem, ki oblikuje in zatira vsakodnevno življenje na vseh družbenih ravneh, kakor tudi hkratno paradoksalno upiranje dominantnim družbenim strukturam, nas napeljujeta k premisleku o tem, kaj so politike osvobajanja ali njene revolucionarne prakse danes. Pridevnik ‘revolucionaren’ je nabit z idejo o tem, da so te prakse politično angažirane in družbeno transformativne v povsem konkretnem kontekstu. Dejstvo je, da so vse družbene revolucije vzniknile zunaj dominantnih ideoloških, ekonomskih in političnih struktur, da bi se spopadle z neznosnimi pogoji vsakodnevnega življenja v določenem trenutku. Vsaka izmed njih je vzpostavila nov družbeni red, utemeljen na radikalni imaginaciji vsakdanjega življenja. Z drugimi besedami: družbene revolucije so se vselej bojevale za svobodo, družbeno pravičnost in novo osvobajajočo legalnost z ‘ilegalnimi’ sredstvi. Toda, kaj se zgodi, ko vsa ta dejstva postanejo romantizirane različice prihodnosti in ko svoboda postane temeljni koncept neoliberalne družbe?” (Jelena Petrović)
Na otvoritvenem panelu bodo svoje pozicije predstavile Jelena Petrović, Marina Gržinić in Anja Zalta. Sledil bo vodeni ogled razstave z umetnico Marwo Arsanios.
16.10., 17.00–19.00 /// Aktivacija št. 2:
Skrb kot nasilje, z Darjo Zaviršek, Ireno Šumi in Marto Verginella
Globalne neenakosti, ekološke katastrofe ter sedanje in prihodnje množične migracije vplivajo tudi na razmerja med ženskami in moškimi. Fundamentalistični neoliberalizem, ki ustvarja nove in nove neenakosti, pa namesto pravičnejše redistribucije ustvarja ideologijo grešnega kozla, ki postaja simbolni krivec za nastalo situacijo. Ta danes nosi podobo ekonomskega odvisneža, migranta in ženske. Vplivni politiki in mnenjski voditelji obljubljajo, da bodo poskrbeli za ženske, če se bodo te uklonile težnjam po retradicionalizaciji in repatriarhalizaciji; če nočejo postati krive za današnje družbene probleme, naj bi se posvetile rojevanju otrok, tiho sprejemale svoj drugorazredni položaj in opustile plačana delovna mesta. Nekateri svarijo pred preveliko emancipiranostjo, izobraženostjo in samostojnostjo žensk. Ženskam se v zameno za njihovo neplačano skrbstveno delo in podreditev vsesplošnemu tradicionalizmu, ki naj ohrani status quo v ekonomsko in socialno negotovih neoliberalnih razmerah, obljublja naklonjenost in družbena skrb. Čeprav gre za globalne procese skrbi, ki se v resnici spreminjajo v nasilje, je potrebno analizirati, kako se ti manifestirajo v Sloveniji, kdo so lokalni nosilci neopatriarhata ter kakšen je potencial feminističnega in ženskega gibanja pri nas, da neopatriarhat zaustavi. Kajti, kot je zapisal Agamben, »s sovražnikom, čigar struktura ostaja neznana, prej ali slej pride do identifikacije«.
27.10., 17.00–19.00 /// Aktivacija št. 3:
Teorija video umetnosti, s Slavkom Kačunkom in Barbaro Borčič
Slavko Kačunko, raziskovalec, kurator in pisec o video- in medijski umetnosti, bo v vlogi urednika predstavil antologiji Teorije video umetnosti (Theorien der Videokunst), ki vključujeta tekste 40 ključnih teoretičark s področja videoumetnosti, napisanih med letoma 1988 in 2018, in pet aktualnih intervjujev z njimi. Antologiji, ki sta izšli v nemškem jeziku pri založbi Logos Verlag v Berlinu, prinašata pomembno branje ženskega kritiškega pisanja več generacij in sta neprecenljiv vir za interdisciplinaren študij videa, medijske in sodobne umetnosti, pa tudi za teoretsko raziskovanje in pisanje. Dogodek bo uvedla Barbara Borčić, vodja Postaje DIVA. Predstavitev je sodelovanje z Zavodom za sodobno umetnost SCCA-Ljubljana (arhivom videoumetnosti Postaja DIVA), ki s Slavkom Kačunkom pripravlja program in projekcijo videodel pionirja videoumetnosti Marcela Odenbacha, isti dan ob 20.00 v Slovenski Kinoteki.
Otvoritveni panel: 4. oktober ob 15h
Vodstvo po razstavi z umetnico: 4. oktober ob 17h
Otvoritev razstave in Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk: 4. oktober ob 20h
Razstava se odvija v okviru 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk. Koprodukcija Mesta žensk, Galerije Škuc in Kunstencentrum Vooruit.
Zahvale: Zavod Aksioma
Fotografije postavitve: Klemen Ilovar.