v okviru festivala Svetlobna gverila.
Galanterie Mécanique Mete Grgurevič in Urše Vidic je simfonija kinetičnih objektov, videa, performansa ter glasbe, ki jih avtorici povežeta v enovito prostorsko celoto, za katero stoji razmislek o odnosu človek–stroj, o sodelovanju in kooperaciji med posamezniki ter o položaju posameznika v širših družbenih odnosih. Gibalo prostorske postavitve je sožitje vseh elementov, tako nujnih kot dozdevno nepotrebnih – prav slednji, nakazani že v naslovu, zavzamejo vlogo drobnih povezovalnih členov, ki stopijo v dialog z navidezno utečenostjo in funkcionalnostjo mehanskih elementov ter jim pri tem vdahnejo noto liričnosti in organskosti, hkrati pa tudi sami sprejmejo del mehanske esence. Nastali preplet postane delujoči sistem, ki do neke mere funkcionira sam, a za svojo popolno realizacijo potrebuje vpletenost vseh komponent, organskih in mehaničnih.
Temeljno vsebinsko izhodišče projekta je film Moderni časi (Modern Times r. Charlie Chaplin), na katerega se avtorici ne navezujeta neposredno, deskriptivno, temveč vzpostavita filmu paralelno in – formalnim ter vsebinskim asociacijam navkljub – neodvisno naracijo. V Modernih časih Chaplin skozi lucidno, nekoliko romantično kritiko fordističnih načel proizvodnje ilustrira kapitalistično težnjo po mehanizaciji v imenu povečanja učinkovitosti ter dobička. Delavec postane le nepopoln, vedno premalo učinkovit del mehaniziranega produkcijskega procesa, ki ga postopoma prisili v spojitev s strojem in njegovo dejavnost spreminja v pasivno repeticijo.
Mehaničnost delavca za tekočim trakom pronica tudi v performans in se spoji z izročilom ruskega avantgardnega gledališča – predvsem s principi Vsevoloda Meyerholda, ki je v postrevolucionarni vznesenosti skušal ustvariti gledališče za novo, industrijsko dobo. Zavrnil je naturalizem in igro, osnovano na besedilu, ter kot temeljni izrazni sredstvi vpeljal gib in gesto. S popolnim nadzorom nad telesom so igralci ustvarjali ritem in gibanje ter tako hkrati producirali formo in vsebino predstav. Za razliko od Chaplinovega kritičnega pogleda je Meyerhold v futurističnem zagonu napredek sprejel in ga povezal s svojim gledališkim kredom – igralci so gibe izvajali z mehanično natančnostjo v skupinski sinhroniji, ki je osmišljala njihovo individualnost. Postali so kolesje v kompleksnem mizanscenskem stroju.
Pomembno vlogo v Meyerholdovih predstavah je imela konstruktivistična scenografija – podobno kot stilizirani gibi igralcev je svoj navdih črpala iz vedno bolj mehaničnega vsakdana proletariata. Prav scenografsko in kostumografsko zahtevni projekti so bili prva uporabna inkarnacija konstruktivizma. Kompleksne, pogosto premikajoče se konstrukcije so, vsaj v Meyerholdovih igrah, velikokrat zapovedovale gibe igralcev.
Sorodno vlogo v projektu Urše Vidic in Mete Grgurevič prevzame kolaž verižnih mehanizmov – s spretnim prehajanjem med majhnim in velikim ter med svetlobo in senco spremenijo galerijo v evokativni ambient, ki sobiva z gibi plesalcev in ritmom glasbe (ta se kot rdeča vije skozi celotno postavitev). Avtorici ustvarita delujoč sistem, kompleksen živ mehanizem, sestavljen iz majhnih strojev, njihovih velikih senc, performerjev, zvoka in videa, ki se povežejo v organsko celoto, h kateri morajo, da se lahko ohrani in deluje, prispevati vsi. Galanterie Mécanique je tako vizija sožitja enakopravnih in solidarnih akterjev, voljnih služiti vsak vsakomur, da bi ohranili gibanje, življenje svojega skupnega okolja.
Žiga Dobnikar
Meta Grgurevič in Urša Vidic sodelujeta od leta 2009. Njuni projekti temeljijo na večmedijskem izrazoslovju ter raziskovanju mej med odrsko in galerijsko postavitvijo.
Meta Grgurevič (1979) je končala podiplomski študij slikarstva na Likovni akademiji v Benetkah (2007). Od leta 2007 je pripravila več samostojnih projektov in sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in po svetu. One Foot On A Banana Peel And With The Other In A Grave je bil predstavljen na 54. beneškem bienalu, v okviru skupinske razstave italijanskegapaviljona.
Vizualna umetnica Urša Vidic (1978) je zaključila magistrski študij na ALUO (2008). Svoja dela je predstavila na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Od leta 2010 intenzivno deluje tudi na področju uprizoritvenih umetnosti kot oblikovalka scenografije. Z mrežo Pajek sodeluje pri vizualno-performativnih delavnicah.
Meta Grgurevič in Urša Vidic: Galanterie Mécanique
PERFORMANS
premiera ob odprtju razstave, 11. junij 2013, Galerija Škuc
ponovitve: Poletna muzejska noč, 15. junij, ob 23.00; 21 in 28. junij, ob 19.00
SODELAVCI:
Tine Grgurevič (1983) je končal podiplomski študij iz jazz klavirja na glasbeni akademiji v Amsterdamu (2010). V Filadelfiji posname svoj prvi album, Balcan Flavour (2009). Leto kasneje v Amsterdamu drugega, Images of reality. Sodeluje v številnih, v glavnem mednarodnih ansamblih. Od 2011 se posveča predvsem glasbeni produkciji in pripravlja svoj elektronski debut album Bowrain.
Koreografinja in plesalka Nina Fajdiga je diplomirala na Theaterschool – School for new Dance Development – SNDD (2007). Kot plesalka in performerka sodeluje z mnogimi koreografi in poleg debitantskega sola Debris je ustvarila še vrsto koreografskih del.
Koreografinja in plesalka Leja Jurišić je debitirala s kritičnim, odmevnim solom R’z’R (2005). S Tejo Rebo sta ustvarila duet Med nama (2009) in performans v trajanju Zofa (2011). Je soavtorica mednarodnega projekta Naenkrat (2012). Njeno najnovejše avtorsko delo je solo Balet upora (2012).
Projekt je del manifestacije 1 korak naprej, 20 korakov nazaj, s katero obeležujemo obletnico delovanja neodvisne kulturne scene v Ljubljani. Projekt je tudi del programa U3 – 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji. Prožnost (http://u3trienale.mg-lj.si/o-trienalu/)
KOLOFON:
Avtorici projekta: Meta Grgurevič in Urša Vidic
Luč na razstavi: Borut Cajnko
Performans
Avtorici: Meta Grgurevič, Jaša in Urša Vidic
Izvajalci: Nina Fajdiga in Leja Jurišić, Tine Grgurevič
Avtorji glasbe: Tine Grgurevič, Jaša, KALU
Kostumografija: Nika Ravnik / n i O k a
Video
Avtorja: Meta Grgurevič, Jaša
Koncept: Meta Grgurevič, Urša Vidic, Jaša
Nastopa: Jaša
Besedilo: Jaša
Direktor fotografije: DK
Avtorji glasbe: Tine Grgurevič, Jaša, KALU
Tehnična pomoč
Projektiranje in 3D modeliranje: Johnatan Podboršek
Avtomatizacija elektrike in izvedba: Tomo Markočič in Martin Podlogar
Konstruiranje: France Petač
Mizarska dela: Tilen Grgurevič
Spremno besedilo: Žiga Dobnikar
Jezikovni pregled: Inge Pangos
Prevod: Tina Škoberne in Borut Cajnko
Grafična podoba: Janez Vidrih
Projekt je nastal za: Festival Svetlobna Gverila, programska selektorica: Katerina Mirović, in U3 – 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, kustosinja: Nataša Petrešin-Bachelez /
Producenta: Svetlobna Gverila@Strip Core/Forum Ljubljana, Galerija Škuc,
Koprodukcija: PTL – Plesni teater Ljubljana, MSUM – Muzej sodobne umetnosti
_______________________________________________________________________
Svetlobna gverila je del mednarodne mreže festivalov svetlobe in je letos del mednarodnega projekta Spectrum. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina tega zapisa je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.