Vendar ne kažite tega mojemu otroku
28. 1. 2021 - 19. 2. 2021


Umetnik: Tadej Vaukman

Kuratorka: Kristina Ferk

___________

Datum trajanja razstave je odvisen od vladnih ukrepov – obrazstavni program in novosti glede možnega ogleda razstave lahko spremljate na spletni strani in družbenih omrežjih Galerije Škuc.

___________

Tadej Vaukman ostaja zvest brutalni estetiki tudi v novejših delih, v katerih se odvrača od nekritičnega dokumentiranja svojega bližnjega kroga ljudi in lastnega vsakdana. Premik v raziskovanje lastne intime, tako osebnih pomislekov kot fantazij, nakazuje proces individuacije, ki se skozi vizualno povednost izraža predvsem z avtoportreti in lastnoročnimi zapisi na iz knjig iztrganih straneh.

Razstavljena dela omogočajo vpogled v avtorjev dosedanji umetniški razvoj, od starejših neobdelanih in nekadriranih polaroidov do natančno režiranih črno-belih fotografij večjega formata. Raziskovanje sebe in lastne identitete v ustvarjanju sovpada z raziskovanjem drugih medijev, kot sta kolaž in video, s katerima Vaukman razširja svojo umetniško prakso. Njegovo ustvarjanje je globoko prepleteno z zasebnim življenjem, kar je razvidno skozi vključena dela, na katerih so jasno ali pa vsaj implicitno izraženi fragmenti zasebnosti.

V črno-beli seriji avtoportretov Vaukman uporablja sebi lasten pristop, ko s pretiravanjem doseže učinek bizarnega in nelagodnega. Motiva naglavne balaklave in strelnega orožja, uperjenega v opazovalca in hkrati avtorja fotografije, bi sicer lahko aludirala na neposredno agresijo, vendar v povezavi z razgaljenim telesom in neizostrenostjo ter presvetlenostjo kadra učinkujeta načrtno neskladno in teatralično. V raziskovanju lastne identitete, ki vključuje tudi fantazije in sanje, si je umetnik zastavil vprašanje, ali se sploh lahko soočimo z dejstvom, da nas sprošča in osrečuje nekaj, kar je sprejeto za nekonformno in tabuizirano. Je morda lažje prevzeti moralizirajočo držo kot pa razgaliti svoje telo in razkriti frivolno spotikljivost? Precejšen del fotografskega dela razstave prežema surova samoerotika, ki z avtorjevega vidika odgovori: Da, popolnoma sprejemljivo je, če si s kakršnokoli sprostitvijo − četudi banalno ali nevsakdanjo, morda celo tabuizirano − zadovoljimo potrebe in željo po ugodju v okviru moralnega.

V videu Heroj na konju Vaukman ponovno kot subjekt stika po vsakdanji in neorganizirani okolici iščoč predmete ugodja. Kaotična kulisa obdanih reči v povezavi z večerno informativno oddajo krepi absurdnost celotnega prizora avtorjevega počasnega, lenobnega, a zavzetega brskanja. Fizično hotenje dokopati se do želenih stvari lahko paralelno ponazarja umetnikovo iskanje in težnjo prilagoditi se spremembam v zasebnem življenju, privzeti dodatne vloge ter identitete. Na sprejemanje dobrobitnih sprememb, izzivov in morebitnih notranjih ali zunanjih konfliktov morda nakazujejo tudi lastnoročne kratke izjave, ki jih je avtor zapisal na iz knjig iztrgane strani. Zapisi deloma razkrivajo hudomušno in samoironično soočanje avtorja z lastnimi provokacijami, do neke mere odkrivajo samokritično ost, delno tudi subtilne razlage ustvarjalnega procesa in fantazije. Na iz knjig iztrganih straneh se pojavljajo popravki tako že primarno natisnjenega besedila kot tudi kasnejšega avtorjevega zapisa. Vaukmanova pisava je zalomljena in nedovršena, namen prečrtanih besed pa je lahko načrtno ustvarjanje dvoumja ali potenciranje vsebine sporočila.

Umetnik razumeva svojo ustvarjalno dejavnost neločljivo povezano z emocionalnim in racionalnim procesom. Ko se na primer v delu, kjer je pripis »komplet težav«, lahko poistoveti s številnimi obkrožajočimi zagatami, jih tudi akceptira in zavedno priznava morebitne osebne pomanjkljivosti. Na prvi pogled lahko pripis »mali človek« deluje samoočitajoče, vendar s korektorjem zabrisan primarni tekst, od koder najbolj proseva beseda »pornografie«, sugerira avtorjevo neobremenjenost. In ta neobremenjenost lahko izhaja iz avtorjevega premisleka o nezadostnosti v osebnem in profesionalnem življenju. Refleksijo krepi tudi drugi Vaukmanov pripis »čisto vsak je že bil, imel prst, v riti«. Neposredna zbadljivka lahko odraža avtorjev neobremenjen in duhovit odnos do vsakdanjih problemov ali pa brezkompromisno stališče v razumevanju erotike.

Razstava Vendar ne kažite tega mojemu otroku prikazuje nadaljevanje Vaukmanovega značilnega ustvarjanja v mediju fotografije, hkrati pa opozarja, da avtor svoj surov in neposreden likovni jezik enakovredno izraža tudi v drugih medijih. Kolažiranje, video in jezikovna znamenja niso odvod, temveč nadgradnja in razvoj njegove umetniške prakse, ki v svojem bistvu brutalnega pretiravanja in eksplicitnega prikazovanja elementov ostaja ista.

Razstavljena dela so ustvarjalni odraz avtorjevih samorefleksij v zadnjem letu, ki se nanašajo na sprejemanje sebe kot skupka družbeno bolj in morda tudi manj sprejemljivih lastnosti in praks. Tadej Vaukman tako z razgaljenim telesom kot z razkritim miselnim tokom, ki ga lahko zasledimo v kratkih zapisih, stremi k nadaljnjemu raziskovanju in dokumentiranju sebstva. Predvsem pa nagovarja, da je poglavitno sprejemanje vseh vidikov sebe, od samoerotičnega in surovega do premišljenega in skoraj starševskega.

Kristina Ferk

___________

Tadej Vaukman (1984) je neodvisni umetnik, fotograf in založnik, ki živi in deluje v Ljubljani. Nase je opozoril s projektom Dick Skinners, ki ga je leta 2015 predstavil v knjižni izdaji (založba Rostfrei Publishing), nato pa še s serijo fotografij na več razstavah. Sledile so samostojne predstavitve Spaghetti Boys v Centru in Galeriji P74 (2016), Larry v Hiši kulture v Pivki (2016) ter Grandheroes v Ravnikar Gallery Space v Ljubljani (2018) in Daeppen Gallery v Baslu (2018). Leta 2020 je predstavil tridelni razstavni niz Ritual očiščevanja (Center in Galerija P74, Koroška galerija likovnih umetnosti in Center sodobnih umetnosti Celje).

Skupinsko je med drugim razstavljal na postavitvah Nezanesljiva okolja: 17 primerov sodobne fotografije v SIoveniji v MSUM-u (2019), Trienale sodobne umetnosti na Koroškem v Koroški galeriji likovnih umetnosti (2018), Viennacontemporary: NSK State in Time na Dunaju (2019) in Just Paper, agnes b. v New Yorku (2019).

Njegova dela so uvrščena v slovenske in tuje zbirke (Moderna galerija, Koroška galerija likovnih umetnosti, Franklin Furnace Archive, Inc., Pratt Institute NYC ZDA in Daeppen Gallery, Basel). Je dobitnik nagrade skupine OHO (2019).

___________

Razstava je posvečena Vincentu Emeriku Vaukmanu.

___________

Oblikovanje: Lea Jelenko

Naslovna podoba: Tadej Vaukman

Slovenska lektura: Inge Pangos

Angleški prevod: Arven Šakti Kralj Szomi

Fotografije postavljanja razstave: Simao Bessa

Fotografije postavitve: Klemen Ilovar

___________