Razstava z naslovom Nikoli nisem znal pojasniti… raziskuje različne momente videnja geopolitičnih prostorov in njihovih pripadajočih struktur, ki določajo nacionalne nad-identitete, vendar niso nujno vidne kot take. Alban Muja, ki v svoji umetniški praksi vedno znova preizprašuje strukture, ki konstituirajo javno, in namiguje na različne politične in družbene vzorce, ki slonijo na arbitrarnih estetskih momentih. Kako lahko vidni aspekti družbe kažejo na skrito ozadje? Kako se lahko različni družbeni in politični smotri pojavljajo na površju tradicionalno konservativnih družb, ki vendarle proizvajajo določene identitete? To je verjetno eden ključnih mehanizmov v delu Albana Muje, s katerim skuša razkriti potlačena ozadja družb, katerih smo del.
Izbrani projekti Albana Muje analizirajo posebno vrst drugosti – v lakanovskem pomenu narobne strani ogledala – ki je potrebna za razumevanje celovite identitete sebstva, z vsemi notranjimi napetostmi in konflikti. Čeprav Alban Muja v svoji praksi zastavlja ‘univerzalna’ vprašanja angažirane umetnosti, ki jo lahko apliciramo na sleherni politični sistem, prav ta ista vprašanja postavlja ob lastne osebne in intimne zgodbe o ljudeh, s katerimi je v nekem odnosu, o prostorih, v katerih se giblje, in osebne probleme, ki jih odkriva. Razstava se preko tega na nek način giblje v dveh smereh. Najprej kot Albanovo horizontalno potovanje skozi družbo, ki deluje kot nekakšna svojevrstna družbeno-politična študija, saj lahko sledimo avtorjevemu nenehnemu spopadu z različnimi zgodovinami, političnimi sistemi in njihovimi mehanizmi (Tourist City 2007; Brotherhood, 2013) in seveda tudi z ljudmi (Palestina, 2005; Tibet, 2009; Tonys, 2010), ki so, zavedno ali nezavedno, postali del njegovih projektov. Vendar tisto, kar ponazarja preciznost Albanove umetniške prakse in na nek način zaobjame celoten projekt, je vertikalni aspekt njegovega potovanja, ki pa je najbolj direktno povezan z avtorjevo osebno sfero in se direktno kaže v intimnih kronikah njegovega vsakdanjika. Od enostavnega vsakdanjega sedenja v letalu ali podzemni železnici (serija risb Window Seat in NYC), preko angažiranega opazovanja družbe, ki ga obkroža (Blue wall red door, 2009), do poglobljenega razmisleka o položaju sodobne vizualne umetnosti (PCA, 2012; Free your mind, 2004). Kako se lahko te momente vizualizira kot celoto, tj. Kako se lahko razkrije njihova zunanja in notranja struktura kot rezultat nekoherentnih strategij organizacije? Prav zaradi komplementarnosti aspektov angažiranega pogleda in intimne zgodbe v delu Albana Muje so njegove »kronike« enkratni vpogled v posebnosti določenih geo-političnih struktur.
V delu Albana Muje je linija, ki deli življenje od umetnosti skoraj popolnoma zabrisana, kar naredi njegova dela zelo intimna in alegorična. Umetniška dela z razstave si ne prizadevajo razkriti formalnih zmožnosti umetniške prakse Albana Muje, temveč so predstavitev diskretnih trenutkov – trenutkov, ki jih je umetnik izkusil in artikuliral v umetniškem mediju. Mujin intimni svet kot konstitutiven del življenja, in posledično, del umetniškega dela, se na razstavi kaže v različnih aspektih in v povezavi z različnimi temami, posebno geo-političnimi. Kljub temu, da je razstava Nikoli nisem znal pojasniti…nekakšen problemski prelet umetniške prakse Albana Muje, na nek način pa je razstava tudi presečišče horizontalnih in vertikalnih poti, ki jih vsakdo izmed nas lahko prepozna na svoj način.
Kustos: Tevž Logar
Razstava je nastala v koprodukciji z kosovsko Narodno galerijo iz Prištine, kjer je bila razstava Nikoli nisem znal pojasniti… izvedena junija leta 2013. Sodelovanje med Narodno galerijo iz Prištine in Galerijo Škuc je poskus dolgoročnega sodelovanja med institucijama s sorodno programsko usmeritvijo, hkrati pa sodelovanje predstavlja nekakšen skupni interes za aktivno delovanje institucij v mednarodnem umetnostnem prostoru. Sodelovanje med institucijama bo zaokrožila poglobljena trojezična publikacija o umetniški praksi Albana Muje.
Zahvala
Alma Bejtullahu, Sezgin Boynik, Robert Erzin, Stojan Pelko, Chris Reitz, Nexhmi Rexhepi, Başak Senova, Samuel Žbogar.
________________________________________________________________________________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in MOL – Oddelek za kulturo.