Tukaj, a nekje drugje
15. 12. 2023 - 11. 1. 2024


Umetnice_ki: Nevena Aleksovski, Elena Čemerska, Ana Čvorović, Andrea Knezović, Ivana Mirčevska, Ilija Prokopiev, Lenka Đorojević

Kuratorka: Jana Stardelova

___________

Obrazstavni dogodki

15. 12. ob 18.00: ogled razstave z umetnicami_ki in kuratorko
16. 12. ob 17.30: pogovor s sodelujočimi umetnicami_ki
22. 12. ob 18.00: ogled razstave z umetnicami_ki in kuratorko
11. 1. ob 18.00: ogled razstave z umetnicami_ki in kuratorko

___________

Kdo se lahko preseli in kdo je prisiljen ostati? Ali je ravno obratno – nekateri so se prisiljeni preseliti, drugi pa se odločijo ostati? Kot zapiše bell hooks v Belonging: A Culture of Place, »mnogi od nas neprestano razmišljajo, kam, kateremu kraju pripadajo«. Kar izrazito drži za umetnice_ke Tukaj, a nekje drugje,[1] ki skozi osebne zgodbe raziskujejo univerzalne človeške izkušnje z mobilnostjo, gibanjem in pripadnostjo.

Razstava z decentraliziranim pristopom prikazuje dela sedmih umetnic_kov, ki ustvarjalno združujejo lokalne in regionalne vidike. Nevena Aleksovski, Elena Čemerska in Ivana Mirčevska, Ana Čvorović, Andrea Knezović, Ilija Prokopiev in Lenka Đorojević  prepletajo dinamike razseljevanja, transnacionalnih identitet, kolektivnosti in nenehno spreminjajoče se pripadnosti tistih, ki prečkajo meje. Skozi čas raziskujejo intimne kartografije pripadanja, naj bo to prostovoljno, prisilno ali namišljeno. Z eklektičnimi umetniškimi pristopi in v raznolikih medijih izhajajo iz ideje Aimee Carrillo Rowe o »diferencialni pripadnosti«[2], premikanja med različnimi vrstami pripadnosti, ki nas ohranja v pripravljenosti in spodbuja, da se soočimo z razlogi, zaradi katerih smo zatirane_i ali privilegirane_i. Podale_i so se na pot iskanja pripadnosti, ki namesto identitetnih politik raziskuje oblike (so)bivanja, katerih namen je osebna preobrazba.

Umetniška dela preiskujejo kompleksne občutke tistih, ki so doma na več kot le enem mestu. V vseh odmevajo transnacionalni narativi, ki širijo ideje o pripadnosti onkraj meja in povezujejo posameznice_ke z mnogoterimi prostori in skupnostmi. Namesto romantizacije ideje doma jih zanima prehajanje in »iskanje načina, kako ustvariti prostore za svoj pravi jaz«.[3] Osebne zgodbe so neizogibno prežete z ranljivostjo: sprejeti samo_ega sebe med prilagajanjem na nova okolja je potovanje samo po sebi.

V mnogih delih je vidna raznolikost diasporičnih kultur. S strategijami, kot so avto-etnografija[4], psihogeografija[5] in osebne genealogije[6], podajajo univerzalno zgodbo onkraj binarnega sveta. Nevena Aleksovski uporablja preteklost kot surov material, ki ga spreminja v vir raziskovanja kritičnega razmišljanja. Prepleta osebno in skupnostno, zgodbe in prakse iz preteklosti, s čimer ustvari bolj pretanjeno razumevanje lastne zgodovine, ki je tudi del naše skupne.

Portal Ilije Prokopieva nas z resonancami na univerzalne iniciacijske obrede opominja, da ob soočenju s spremembami vzniknejo nove možnosti. Osredotočena na komete kot svetove, kjer se prepletajo raznolika prepričanja, nam prostorskospecifična instalacija govori o začasnosti in možnosti spreminjanja s časom. Med vsemi nebesnimi pojavi so prav kometi nekoč vlivali največ strahu, bili so znanilci sprememb – uničujočih ali transformativnih. Prokopiev jih uporabi, da nas spodbudi k razmisleku, kako dojemamo in sooblikujemo svet, v katerem živimo.

Lenka Đorojević v netipičnem prostoru ponovno uporabi zastavo kot enega najbolj neposrednih simbolov mej in diferenciacije. V času, ko je nekatere zastave prepovedano izobešati, nas vabi k premisleku o zastavi. Združi jo z deformiranim ogrodjem v raziskovanju odnosa med podobo in objektom v kontekstu osebnega spomina in načinov popačenja. Deformirana podoba zamrznjene gimnastične poze preizprašuje odnos med lastnim spominom in spominom, odtisnjenim v telesno-kulturne objekte.

Telo, ki se premika, je izčrpano telo. Elena Čemerska in Ivana Mirčevska raziskujeta posledice telesne izčrpanosti na presečišču uničevanja okolja in vpliva neoliberalnega kapitalizma. Ker njuni protagonisti, zvoki, besedilo, kiparski objekti in video zavračajo delovanje po vnaprej določenih usmeritvah, skrb iz individualističnega antropocentričnega pristopa preoblikujejo v pot živahne soodvisnosti.

Gloria Anzaldúa ugotavlja, da je »obmejno območje nejasen in nedoločen kraj, ki ga ustvarja emocionalni prežitek nenaravne meje. Je nenehno stanje prehajanja«.[7] Instalacije Ane Čvorović upoštevajo vlogo mej in omejitev ter tematizirajo psihološke učinke vojne in migracij. Stiska razseljenih se odslikuje v odvrženih predmetih, ki so rekontekstualizirani tako, da prikazujejo nenadne premike v življenju tistih, prisiljenih zapustiti svoje domove. Silijo nas v razmislek, kaj pomeni prebijati se skozi prostor, znotraj in zunaj meja ter zidov.

Konstelacija Andree Knezović, prežeta z igrivimi elementi, ki omogočajo brskanje, preiskovanje in interakcijo, vabi k raziskovanju tega, kar se skriva v nas samih, in načinov, kako komunicira z resničnostjo zunaj nas. Delo, osnovano na avtoetnografskem pristopu, je razmislek o ontologijah medgeneracijske travme in alternativnih skrbstvenih sistemov.

Razstava Tukaj, a nekje drugje je zamišljena kot dolgoročna iniciativa, ki poziva k premisleku o ljudeh, ne geografijah in k temu, da sovraštvo in strah nadomestimo s solidarnostjo. Njen namen ni, da predstavi določeno gledišče ali dokaže svoje. Govoriti želi o spremembah, kako se zgodijo, kako vplivajo na nas in naše skupnosti.

Jana Stardelova

___________

Nevena Aleksovski deluje na področjih risbe, slikarstva in ilustracije. Je tudi pedagoginja sodobne umetnosti in vodja pedagoškega programa Društva ŠKUC. Živi in dela v Ljubljani.

Vizualna umetnica in raziskovalka Elena Čemerska skozi umetniško prakso raziskuje odnose med estetiko, materialnostjo in politiko. Leta 2021 je prejela nagradi Prince Calus Seed in Denes Young Visual Artist. Živi in dela v Skopju.

Ana Čvorović se ustvarjalno osredotoča na migracije in razseljenost. V svojih postavitvah raziskuje psihodinamike prostora, natančneje prostora v kontekstu vojne, migracij, družbeno-ekonomskega siromašenja in globalizacijskih procesov. Čvorović je prejela številna priznanja, mdr. nagrado Shelagh Cluett (2021) in štipendijo a-n Artist Travel (2018). Živi in dela v Londonu.

Konceptualna vizualna umetnica in raziskovalka Andrea Knezović se raziskovalno osredotoča na politiko skrbi, njene institucionalne posledice in mitološke vidike. Sodeluje v programu BAK Fellowship for Situated Practice. Živi in dela v Amsterdamu.

Meddisciplinarna umetnica Ivana Mirčevska v svoje delo vključuje gibljive podobe, besedila in postavitve. Je prejemnica nagrade Denes Young Visual Artist (2022). Živi in dela v Skopju.

Lenka Đorojević kritično preiskuje in interpretira ambivalenco položaja (umetniškega) subjekta v kontekstu produkcijskih, reprezentativnih, ideoloških in simbolnih narativov ter strategij poznega kapitalizma. V sodelovanju z Matejem Stupico je leta 2015 prejela nagrado OHO. Živi in dela v Ljubljani.

Ilija Prokopiev je vizualni umetnik, grafični oblikovalec, kurator in založnik s sedežem v Skopju in Ljubljani. Je soustanovitelj založniške hiše PrivatePrint. Leta 2011 je za delo Studies of Very Large Drawings (Študije zelo velikih risb) prejel nagrado Denes Young Visual Artist.

___________

[1] Naslov črpa navdih iz članka: Khoshgozaran, Gelare. 2022. The Too Many and No Homes of Exile. Povezava: https://perpetualpostponement.org/the-too-many-and-no-homes-of-exile/

[2] Rowe, Aimee Carrillo. 2005. Be Longing: Toward a Feminist Politics of RelationNWSA Journal 17, št. 2: 15–46.

[3] hooks, bell. 2009. Belonging: A Culture of Place. New York: Routledge.

[4] Na tem mestu je avtoetnografija razumljena kot analitični pristop k samorefleksiji in se uporablja kot metoda za kritično preiskovanje lastnih izkušenj znotraj konteksta širših družbenih in kulturnih struktur.

[5] Psihogeografija se umešča kot raziskovanje pokrajine, njenih značilnosti in načinov, na katere prikazuje različna človekova psihična stanja.

[6] Raziskovanje osebnih genealogij ne prinaša le globljega razumevanja posameznikove družinske poti, temveč tudi vpogled v družbene dogodke in spremembe, ki so oblikovali družinske migracijske vzorce.

[7] Anzaldúa, Gloria. 1987.  Borderlands: the new mestiza = La Frontera. San Francisco: Aunt Lute.

___________

Angleška lektura: Arven Šakti Kralj
Slovenski prevod: Irena Duša Draž
Slovenska lektura: Inge Pangos
Oblikovanje in naslovna podoba: Lea Jelenko
Fotografije z odprtja: Simao Bessa
Fotografije postavitve: Matic Pandel

___________

Zahvale: Zavod Ibe Pali, Zala Velkavrh

___________

Koprodukcija: Galerija Škuc, Tiiiit! Inc.

Podpora projekta:

Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.