PROJEKCIJE: Antun Motika in dediščina eksperimenta
18. 1. 2018 - 18. 2. 2018

Antun Motika; Ana Hušman & Ivan Marušič Klif, Davor Sanvincenti, Aleksandar Srnec


Razstava PROJEKCIJE temelji na izboru del hrvaškega ustvarjalca Antuna Motike (Pulj, 1902 – Zagreb, 1992) in skuša kontekstualizirati njegove eksperimente, ki jih je ustvarjal od začetka 40. let do sredine 80. let 20. stoletja. Razstava v kontekstu avantgard in neoavantgard združuje različne eksperimente in radikalne prakse Antuna Motike, od fotografskih kolažev do eksperimentov s svetlobo in projekcijami, ki jih je mogoče razdeliti v dve osnovni skupini: prosojnice in kinetične instalacije, ki jih je snoval v obliki delovnega dnevnika.

Predstavitev Motikove eksperimentalne prakse v Galeriji Škuc v Ljubljani sledi istoimenski razstavi, ki je bila leta 2017 na ogled v Muzeju moderne in sodobne umetnosti na Reki kot poskus umetnikovega zapoznelega vnovičnega vrednotenja. Če dandanes zanimanje usmerimo onkraj ustaljenih umetniških kanonov, lahko v teh delih prepoznamo več inovativnosti pri obravnavi vizualnega jezika. Da bi osvetlili historična in sedanja razmerja in perspektive, je razstava zasnovana kot skupinski prikaz in vključuje dela, ki lahko kontekstualizirajo dediščino eksperimentiranja v okviru Motikove umetniške produkcije. Tako izbrani umetniki različnih generacij in z različnih zgodovinskih položajev, njegovi sodobniki in ustvarjalci mlajše generacije, iz Hrvaške in mednarodnega konteksta, vstopajo v dialog z Motikovim delom ter ga povezujejo z eksperimentiranjem na področju gibljivih podob (Stan Brakhage, Zlatko Hajdler, Aleksandar Srnec) in s svetlobnimi eksperimenti v kontekstu sodobne medijske umetnosti (Ana Hušman in Ivan Marušič Klif, Davor Sanvincenti). PROJEKCIJE postavljajo dediščino kinetičnega in svetlobnega eksperimentiranja Antuna Motike v središče pozornosti in predstavljajo razdrobljeno panoramo projiciranih podob, eksperimentalnega filma, vizualne glasbe, organske in geometrijske abstrakcije z dolgo zgodovino, od ustvarjalcev, kot so Oskar Fischinger, Laszlo Moholy-Nagy, prek ročno barvanih eksperimentalnih filmov Stana Brakhagea do abstraktnih filmov Aleksandra Srneca ali Kariokineze (1965) Zlatka Hajdlerja. Čeprav niso neposredno povezani s filmom, je Motikove eksperimente s projekcijami mogoče videti kot del zgodovine zgodnjih praks medijske umetnosti, kot nekakšno medijsko arheologijo, »iluzije v gibanju«, ki povezujejo različne pojave projiciranih podob. Instalacija Vaja (Exercise, 2017) Ane Hušman in I. M. Klifa poustvarja Motikovo eksperimentiranje z organsko snovjo in svetlobo. Večkanalna video projekcija, v kateri se podobe nekontrolirano množijo in se nepovezano gibljejo po prostoru, mobilizira senzorni mehanizem obiskovalca. S spreminjanjem njegovega gledišča kaže na prekrivajoče se značilnosti kolaža kot matrice naše zaznavne strukture. Podobno z izogibanjem klasični montaži in z uporabo parafilmskih tehnik v svojem filmu Svetloba vešč (Mothlight, 1963) Stan Brakhage preseže idejo objektivne realnosti kot predmeta naše zaznave.

Za Aleksandra Srneca, pa tudi za pionirje kinetične umetnosti, je film pomemben del fascinacije s kinetično-vizualnim svetom in raziskovanja sistematičnih, abstraktnoumetniških, svetlobnih, optičnih in kinetičnih učinkov. S svojimi znanimi svetlobno-kinetičnimi predmeti Srnec raziskuje gibanje in svetlobo v filmskem mediju. Njegov film Začetki 2 (Beginnings 2, 1963) je niz popolnoma abstraktnih zaporedij projekcij diapozitivov, ki so posneti tako, da zajemajo svetlobne učinke in dokumentirajo proces gibanja kot transformacijo svetlobe, kar je edinstven primerek abstraktnega filma v hrvaški kinematografiji.

Med projiciranimi podobami Antuna Motike in Aleksandra Srneca, Davor Sanvincenti, umetnik mlajše generacije, z delom Dolina pigmentov (Pigment Valley, 2016) svoje zanimanje usmerja v zastarele projekcijske naprave in raziskovanje narave barve, pigmenta, svetlobe, »tekočega slikarstva« – torej idej, ki so blizu Motiki, s čimer oddaljena umetnika zgradita specifično »poetično metastrukturo«.

Če upoštevamo mednarodno sceno v 40. letih 20. stoletja, Motikovi umetniški cilji niso bili osamljen primer, v kontekstu hrvaške in jugoslovanske scene pa je bil Motika prvi, ki se je ukvarjal s kinetičnimi instalacijami in svetlobo. Več kot dva tisoč skic kaže, da to ni bil njegov stranski interes, temveč resna tema.

 

Kustosinji: Branka Benčić in Sabina Salamon

 

Spremljevalni dogodki

1.2. ob 18h: Projekcija filmov (Stan Brakhage, Zlatko Hajdler, Marko Pogačnik, Aleksandar Srnec, Davor Sanvincenti) in voden ogled razstave s kustosinjama

8.2. ob 18h: Voden ogled razstave

 

V sodelovanju z: Muzej moderne i suvremene umjetnosti Rijeka; Zbirka umjetnina Grada Pule – Zbirka Antun Motika; Apoteka, Vodnjan

Dela iz zbirk: Muzej suvremene umjetnosti, Zagreb; Kolekcija Marinko Sudac; Zbirka umjetnina Grada Pule – Zbirka Antun Motika, Hrvatski filmski savez

Zahvale: Leila Topić, Marinko Sudac, MG+MSUM Ljubljana, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mednarodni grafični likovni center.

 

fotografije postavitve © Dejan Habicht