Umetnica_: Cat Jugravu
Pomočnik umetnice_: Pieter Defraene
Kuratorka_: Tia Čiček
Kuratorska pomočnica: Elena Chirila
Udeleženke_: Katarina Babič Derenda, Nal Kocjan, Patrik Komljenović, Spike_Pika Terpin
___________
Obrazstavni dogodki
10. 9. ob 19.00: odprtje razstave Trans(myth) Me Baby One More Time (v Kinu Šiška)
10. 9. ob 21.00: rave-performans Trans(myth) Me Baby One More Time (v Kinu Šiška)
13. 9. ob 18.00: ogled razstave Trans(myth) z umetnico_ Cat Jugravu in kuratorko_ Tio Čiček (v Galeriji Škuc)
20. 9. ob 18.00: ogled razstave Trans(myth) s kuratorsko asistentko Eleno Chirilo (v Galeriji Škuc)
___________
Januarja lani sem v Salzburgu obiskala_ drago_ prijateljico_, ki je producirala_ performans meni takrat še nepoznane_ umetnice_. Predstave si nisem uspela_ ogledati, vendar sem imela_ srečo, da sem se naslednji dan srečala_ z obema in se udeležila_ zvočnega dogodka v istem objektu, kjer je bila predstava izvedena – ARGEkultur. Odšli smo po pijačo in zasedli mesto v zadnjem delu majhne dvorane, kjer je bila tudi tehnična ekipa. Dvorana je bila že skoraj polna. Ko sem v pričakovanju sedela_ na tleh, sem v želodcu začutila_ znan občutek. Prostor mi je deloval premajhen, natrpan z ljudmi, in zdelo se mi je, da vsi sedijo preblizu. Ko se je dogodek začel, me je zvok spomnil na tistega, ki ga ponavadi ljudje poslušamo pred spanjem. Monoton ritem in nizke frekvence so ustvarili hipnotično vzdušje, zaradi katerega sem se začela_ preveč zavedati svoje okolicese, neudobno sedeč na tleh, težko prepustila_ ambientalni glasbi. Preobremenjena_ z vonjavami v zraku in toploto, ki se je plazila pod mojem puloverjem. sem neudobno sedela_ na tleh. Kakršenkoli premik bi zmotil druge, zato sem obstala_. Nevedoč, kako dolga bo predstava, je bila izkušnja toliko bolj neznosna, izhod pa, ne da bi vznemirila_ vse, ki so se predali umetno ustvarjenem transu, nemogoč. Potem je z roko segla_ proti meni. Performerka_ prejšnjega večera je opazila_, kako neprijetno se počutim, in mi ponudila_ roko. »Dihaj, vse je v redu,« je rekla_. Ker nisem vajena_, da me z lahkoto »preberejo«, me je zajel občutek miru. Nekakšna tolažba v vsej tej norosti.
Ko se je dogodek vendarle končal, sem bila_ hvaležna_, da sem izvedela_ več o magistrskem projektu Cat Jugravu na oddelku za aplikativno gledališče Inštituta Thomasa Bernharda na Univerzi Mozarteum, ki je potekal prejšnji večer. Predstava Dionysos. Madness pours upon my lovely face. Skrbna podlaga njene_ prakse je bila jasna. Jugravu je v vlogi Dioniza vodila_ množico skozi telesno predstavo, ki se je spremenila v rave. Olimpijskega boga vina, vegetacije, užitka, plodnosti, praznovanja, slavja, besa, norosti itd. je preoblikovala_ v kvir trans* božanstvo, ki je množico vodilo skozi liminalne prostore – vrzeli v Evripidovi antični igri Bakhe. V varnem prostoru je izkusila očiščenje norosti same.
Nekaj mesecev pozneje sem stopila_ v stik z Jugravu, češ naj ponovi predstavo in jo razširi kot samostojno razstavo v Galeriji Škuc. Najini pogovori so se takoj dotaknili lokalne trans* skupnosti, ne kakšno vlogo bi lahko igrala, ampak kako bi lahko bil projekt koristen in/ali kakšno zdravljenje in opolnomočenje bi lahko prinesel skupnosti, ne da bi izkoristil njene zgodbe. Ko smo zagotovili koproducenta (Center urbane kulture Kino Šiška in Zavod-SCCA Ljubljana), ki bi omogočila večji prostor za predstavo s potrebno avdiovizualno opremo, smo se za sodelovanje obrnili na Zavod TransAkcija in začeli pogovore o tem, kako nadaljevati.
Ljubljanski projekt tako vključuje samostojno razstavo Trans(myth) v Galeriji Škuc (21. 8.–26. 9.) in razstavo Trans(myth) Me Baby One More Time (10. 9.–11. 10.), ki jo spremlja rave-performans z istim naslovom (10. 9.), v Kinu Šiška. Začel se je z odprtim razpisom za udeleženke_ delavnic, namenjenim predvsem LGBTQIA+ osebam, s poudarkom na trans* osebah prek vzpostavljenih krogov TransAkcije. Ob razumevanju izzivov, s katerimi se sooča trans* skupnost, se želimo osredotočiti na ponovno imaginacijo trans* mitov in likov – na primer Jarilo, Svetovid, Kurent – skozi zgodovinsko raziskovanje in ustvarjanje novih pripovedi. Poleg tega si prizadevamo raziskati možnosti avtoreprezentacije znotraj skupnosti, pri čemer uporabljamo mit in obrt kot orodji za opolnomočenje z umetniškim izražanjem in dialogom. Projekt se procesno razvija na desetih pripravljalnih srečanjih, ki so načrtovana od junija do avgusta, pri čemer se prepletajo spletne in osebne delavnice. Dejavnosti vključujejo delovna srečanja, ki se osredotočajo na avtobiografsko pisanje za oder, umetnostno pedagogiko in poglobljeno raziskovanje južnoslovanske mitologije. Kasneje se delavnice združijo s pripravami na rave-performans, vključno z metodologijami gledališke pedagogike in telesnimi vajami.
Razstava Trans(myth) še naprej gradi na procesualnem jedru sodelovanja in prikazuje raziskovalno gradivo, pripovedi, morebitno novo arhivsko gradivo in artefakte, kolektivno odkrite in preoblikovane v nov začasni arhiv. Material, ki povezuje posamezne dele, počasi raste in vdihuje življenje v na novo zamišljene zgodbe, dodatno aktivira vzpostavljeno medsebojno povezano metodo podpore in prepletanja, ki jo uokvirjajo delavnice. Cikel odkrivanja, preučevanja, arhiviranja, pozabljanja, ponovnega zamišljanja … nadaljujemo z novimi koraki, različnimi usmeritvami in nameni. Nenadzorovano združujemo in delimo, kar sestavlja tkivo našega obstoja, o čemer moramo razmišljati in se spraševati, namesto da bi se mu podredili.
Trans(myth) stoji zaradi in za lokalno trans* skupnost ter vključuje zgodbe in ideje, ustvarjene za poglobljeno kolektivno zdravljenje. Projekti, katerih cilj je doseči takšen učinek, lahko zlahka omahnejo ali propadejo; vendar je izvajanje na skupnost osredotočenih prizadevanj sodobne umetnosti osrednjega pomena za ohranjanje odgovornosti takšnih produkcijskih prostorov za njihove rezultate in, kar je še pomembneje, za podpiranje procesov, ki jih izvajajo.
Tia Čiček
___________
Cat Jugravu (1991, Romunija) je LGBTQIA+ aktivistka, gledališka_ ustvarjalka_, pesnica_ in performerka_, ki deluje na presečišču afektivnega spomina in spominjanja. Študirala_ je odrsko igrona Narodni univerzi za gledališče in film v Bukarešti, kjer je diplomirala_, in leta 2023 zaključila magistrski študij uporabnega gledališča na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Od leta 2018 je soustanoviteljica_ in umetniška_ vodja gledališke skupine Queerdos Kollektiv v Berlinu. Njihovo delo se osredotoča na gradnjo skupnosti, somatsko umetnostno terapijo, metodologijo generativnega gledališča ter obravnava vprašanja, kot so nasilje na podlagi spola, trans/homofobija, rasizem in ksenofobija.
Od leta 2015 živi v Berlinu, kjer s pomočjo performansa, telesnih vaj in politike travme zagovarjata pravice LGBTQIA+ in ustvarja_ vključujoče prostore za marginalizirane glasove. Posveča_ se krepitvi LGBTQIA+ pripovedi ter opolnomočenju posameznic_ in skupnosti z utelešenimi umetniškimi praksami. V svojih projektih pogosto raziskuje presečišče performansa, travme in družbenega aktivizma ter si prizadeva razviti nove družbeno-kulturne metode pogajanj z osredotočanjem na kvir telesa.
___________
Angleško lektoriranje: Arven Šakti Kralj
Slovensko lektoriranje: Inge Pangos
Oblikovanje promocijskega materiala: Lea Jelenko
Naslovna podoba: Pieter Defraene s pomočjo UI
Fotografije z odprtja razstave: Simao Bessa
Fotografije z razstave: Matic Pandel
Video: Sara Rman
Koprodukcija: Galerija Škuc, Center urbane kulture Kino Šiška, Zavod SCCA-Ljubljana, Zavod TransAkcija
___________
Zahvale: Maximilian Lehner, Nuka Horvat, Neo Nova, Primož Turnšek, Center Rog – FabLab (Tauan Bernardo, Dejan Kotnik).
___________
Projekt je podprt s programom mobilnosti Kultura premika Evropo.
To delo je nastalo s finančno pomočjo Evropske unije. Stališča, izražena v njem, v nobenem primeru ne odražajo uradnega mnenja Evropske unije.
___________
Program Galerije Škuc podpirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana.
